Turčija

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

Gospodarstvo ter možnost vstopa na turški trg

Vpogled v trg

Turčija je nastajajoče, pretežno tržno gospodarstvo. Država je med vodilnimi proizvajalkami kmetijskih proizvodov, tekstila, vozil in gradbenih materialov.

Politične napetosti, pomanjkanje reform in politizacija institucij omejujejo poslovno okolje v državi.

V letu 2023 je Turčija beležila 4,5 % gospodarsko rast. EIU napoveduje, da se bo v letu 2024 BDP povečal za 3,1 %. Gospodarsko aktivnost v letu 2024 bodo zavirale visoka inflacija, strožja denarna politika in počasnejša svetovna rast.

V letu 2023 se je Turčija uvrstila na 18. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Pro izvozu so bili v ospredju stroji in strojna oprema, električni stroji in oprema ter farmacevtski proizvodi, medtem ko so bila največja uvozna kategorija vozila, ki so v letu 2023 predstavljaja 21 % celotnega slovenskega uvoza iz Turčije. 

Industrijski sektor

Industrijski sektor predstavlja 30 % BDP in zaposluje približno 1/4 delovne sile. Turška vlada daje posebno prednost velikim infrastrukturnim projektom, zlasti v prometnem segmentu. 

V ospredju turške industrije sta avtomobilska in tekstilna industrija.

V letu 2023 je turška industrijska proizvodnja zrasla za 1,4 %. Za leto 2024 analitiki napovedujejo rast industrijske proizvodnje v višini 2,4 %, v letu 2025 ničelno rast, v letu 2026 pa ponovno rast v višini 2 %.

 

Tržni izzivi

Turčija je obetaven, a pogosto kompleksen in zahteven trg, ki zahteva prilagodljivost, vztrajnost in potrpežljivost.
 

• Med največjimi izzivi, s katerimi se srečujejo tuja podjetja na turškem trgu, so nepredvidljivi sodni, pravni in regulativni okviri, primeri nedoslednih ali protislovnih politik, obremenjujoče zahteve glede dokumentacije, nepričakovano zviševanje tarif za nekatere izdelke, pomanjkanje preglednosti pri razpisih, pa tudi težave s postopkom javnega naročanja, kjer imajo prednost turška podjetja.
• Naraščajoča inflacija, nestanovitnost valute in umirjeno zunanje povpraševanje so leta 2023 povzročili oslabljeno povpraševanje, znižalo se je tudi zaupanje vlagateljev in potrošnikov.

Priložnosti na trgu

Zaradi velikega potrošniškega trga je Turčija privlačna država za poslovanje.

Prebivalstvo je mlado, hitro raste in je nagnjeno k porabi in ne k varčevanju.

Povprečni dohodki vztrajno naraščajo, čeprav sta od konca leta 2021 šibkost lire in visoka inflacija zmanjšali potrošno moč gospodinjstev.

Leta 2023 je BDP na prebivalca znašal 11.662 EUR. EIU ocenjuje, da bo BDP na prebivalca do leta 2028 narasel na 47.606 EUR, nato pa bo BDP ostal na splošno nespremenjen, na približno 65 % povprečja EU.

Dohodki in izdatki potrošnikov se med mestnimi in podeželskimi območji zelo razlikujejo. Geografske in podnebne razlike vplivajo na prehrano, prostočasne dejavnosti in povpraševanje po nekaterih dobrinah.

Gospodinjstva so glavna potrošna enota. Povprečno gospodinjstvo v Turčiji sestavljajo povprečno 3,2 osebe, več kot 90 % gospodinjstev pa sestavljajo poročeni pari. Ti vzorci se bodo spreminjali le počasi. Število gospodinjstev se bo povečevalo hitreje kot število prebivalcev, kar bo srednjeročno podpiralo povpraševanje po stanovanjski gradnji in trajnih gospodinjskih dobrinah.

Turčija ponuja široko paleto naložbenih priložnosti v različnih sektorjih. Vlada je uvedla številne spodbude za privabljanje tujih naložb, vključno z davčnimi olajšavami, subvencijami ter podporo raziskavam in razvoju.

Posebej obetavna področja vključujejo nepremičnine, obnovljive vire energije in tehnološki sektor, kjer ima pomembno vlogo tudi cvetoča start-up scena v Istanbulu.

Tako javni kot zasebni sektor znatno vlagata v napredno proizvodnjo, informacijske in komunikacijske tehnologije ter zdravstveno varstvo.

 

Vstop na trg 

• Za vstop na turški trg je tako kot to velja za druge trge, potrebna najprej temeljita analiza trga in dolgoročna poslovna strategija. 
• Ključnega pomena je najti ustreznega lokalnega agenta ali zastopnika, distributerja ali poslovnega partnerja. Lokalni partner je lahko v pomoč pri razumevanju lokalnega regulativnega okvira, v jezikovnih barierah in pri navezovanju poslovnih stikov. 
• Ko se posel razvija, lahko podjetja ustanavljajo podružnice in izvajajo nadaljnje lokalne naložbe za povečanje svojega tržnega deleža.

Gospodarske panoge Turčije – Avtomobilska industrija

Proizvodnja

Turčija je 14. največja proizvajalka vozil na svetu, s skupno proizvodnjo 1,46 mio enot v letu 2023, kar je 8,6 % več kot leto prej. Skoraj dve tretjini proizvodnje so predstavljali avtomobili.
 
Leta 2023 je bilo približno 70 % celotne turške proizvodnje vozil po obsegu izvoženih. V enotah se je izvoz medletno povečal za 5 % na več kot 1 mio enot. Skupni izvoz vozil je bil leta 2023 ocenjen na 33 mlrd EUR, kar je 13,3 % več kot leta 2022. Izvoz osebnih avtomobilov je leta 2023 zabeležil še močnejšo medletno rast, ki je dosegla 20,6 % glede na vrednost.
 
Največji lokalni proizvajalec je Ford Otosan, sledijo Oyak Renault, Toyota Turkey (podružnica japonskega podjetja), Tofas in Hyundai (Južna Koreja).
 
Glede na strateško lokacijo in trgovinski sporazum z EU, bo po ocenah EIU, turški avtomobilski sektor kljub političnim in gospodarskim tveganjem še naprej privabljal tuje naložbe.
 
V proizvodnji bodo še naprej prevladovala podjetja, med drugim Ford Otosan (partnerstvo z ameriškim podjetjem) in Tofas (skupno podjetje Stellantis s Koc Holdingom). Lokalni konzorcij TOGG si ustvarja močan položaj na trgu električnih vozil (EV).
 
 

Turški avtomobilski trg

Turški avtomobilski trg hitro raste. V letu 2023 je dosegel nov rekord, saj se je prodaja novih vozil medletno povečala za 55 %.
Prodajo so spodbudili ublažitev omejitev dobavne verige, zadržano povpraševanje in nižji davki na nekatera vozila. Tudi porast prodaje EV je pripomogel k okrepitvi avtomobilskega trga.

EIU napoveduje, da bo v letu 2024 prodaja novih vozil v Turčiji upadla za -38 %. Povpraševanje bo zmanjšano zaradi višjih stroškov zadolževanja in počasnejše gospodarske aktivnosti. Centralna banka Turčije (CBT) je zvišala svojo ključno obrestno mero z 8,5 % (maja 2023) na 42,5 % (decembra 2023), kar je povzročilo povečanje stroškov posojil. Višje obrestne mere bodo negativno vplivale na prodajo novih avtomobilov tudi v letu 2024, vendar bodo pozneje v predvidenem obdobju znižale inflacijo in tako podprle okrevanje trga.

EIU napoveduje, da bo prodaja novih avtomobilov v obdobju 2024-2028 v Turčiji upadala v povprečju za -2,4 % letno. EV bodo še naprej spodbujala rast, saj se bo prodaja EV v povprečju povečevala za 25 % na leto. Do leta 2028 naj bi prodaja EV predstavljala več kot 20 % prodaje novih avtomobilov v Turčiji.

Prodaja novih gospodarskih vozil in avtobusov, ki je prav tako močno narasla v letu 2023, se bo leta 2024 medletno zmanjšala za -7,4 %. V obdobju 2024-2028 naj bi se prodaja nato letno povečevala po 2,3 % povprečni stopnji.

Turčija je imela leta 2023 200 avtomobilov na 1.000 prebivalcev. To je ena najnižjih stopenj lastništva v Evropi, deloma zato, ker veliko turških gospodinjstev, zlasti na podeželju, uporablja lahka komercialna vozila kot družinske avtomobile. EIU napoveduje, da se bo razmerje prodora avtomobilov leta 2028 povečalo na 223 na 1.000 prebivalcev.

Tržni deleži

Po podatkih turškega Združenja avtomobilskih distributerjev in mobilnosti (ODMD) je leta 2023 uvoz predstavljal 67,8 % prodaje novih avtomobilov v Turčiji.

Leta 2023 je imel na turškem avtomobilskem trgu Stellantis največji tržni delež. Njegove blagovne znamke Fiat, Peugeot, Citroën, Opel in Jeep so prodale skupno 293.971 enot, kar predstavlja približno 30 % tržni delež.

Renault (Francija), še en večji domači proizvajalec, je bil drugi z 12,1 % tržnim deležem, k čemur je njegova nizkocenovna romunska podružnica Dacia dodala nadaljnjih 4,3 %, tako da je skupni delež znašal 16,4 %.

Tretji je bil Volkswagen s 7,3 % tržnim deležem v letu 2023.

 
Tržni deleži avtomobilskih blagovnih znamk v Turčiji v 2023

Električna vozila 

Turčija uvaja EV počasneje kot trgi EU. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je leta 2022 prodaja znašala le 7.540 enot ali 1,3 % celotne prodaje novih avtomobilov. Ta nizek delež v veliki meri odraža pomanjkanje polnilne infrastrukture. Vendar lokalni mediji poročajo, da se je prodaja leta 2023 povečala za več kot šestkrat in dosegla 65.562 enot ali skoraj 7 % prodaje novih avtomobilov.

EIU napoveduje, da se bo rast prodaje EV v Turčiji močno upočasnila leta 2024, ko se bo krčil tudi skupni trg novih avtomobilov. V obdobju 2024-2028 pa naj bi se trg EV v povprečju povečeval za skoraj 25 % letno. To bo do leta 2028 povečalo delež EV na trgu novih avtomobilov na več kot 20 %.

Slaba infrastruktura za polnjenje EV bo še naprej zavirala prodajo. Vendar pa je EBRD januarja 2023 podjetju Enerjisa Enerji, podjetju za distribucijo električne energije, zagotovila posojilo v višini 110 mio USD za razširitev polnilnega omrežja.

Turški konzorcij TOGG, ki ga sestavlja 5 lokalnih industrijskih skupin in poslovni sindikat, je v zadnjem času spodbudil povpraševanje po EV. Maja 2023 je začel z dobavami prvega turškega EV, kompaktnega SUV-ja. Januarja 2024 je TOGG predstavil svoj novi model limuzine, T10F. Skupno podjetje, katerega proračun znaša 3,7 mlrd USD, namerava proizvesti 5 modelov in sčasoma do 175.000 EV na leto. Konkurenta TOGG sta Tesla, ki je na trg vstopila aprila 2023 in leta 2023 prodala 12.150 enot, ter kitajski BYD, ki je na turški trg vstopil novembra 2023.

Tudi turški proizvajalci avtobusov tekmujejo za razvoj in izdelavo električnih avtobusov. Otokar, Temsa in Karsan so v zadnjih letih predstavili nove modele.
 

Največje turške trgovinske partnerice v avtomobilski industriji  

Največ je turška avtomobilska industrija v letu 2023 izvozila v Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Italijo in Španijo. Slovenija je v izvozu zasedla 7. mesto.
 
Največ izdelkov avtomobilske industrije je Turčija v letu 2023 uvozila iz Nemčije, Španije, Francije, Kitajske in Italije. Pri uvozu je Slovenija na 28. mestu.
 
Slovenija je v letu 2023 v Turčijo izvozila za 29,03 mio EUR izdelkov avtomobilske industrije (6 % celotnega izvoza v Turčijo), uvozila pa jih je za 192,19 mio EUR (21 % vsega uvoza iz Turčije).
 
 

Vrednost blagovne menjave na področju avtomobilske industrije (Slovenija-Turčija; v 1.000 EUR)

(Kombinirana nomenklatura: 87 - Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor)
 

Največja podjetja v avtomobilski industriji v Turčiji 

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2023)
Ford Otomotiv Sanayi AS	13.716,03
Tofas Turk Otomobil Fabrikasi AS	4.337,32
Oyak Renault Otomobil Fabrikalari Anonim Sirketi	3.893,87
Toyota Otomotiv Sanayi Turkiye Anonim Sirketi	3.871,21
Hyundai-Assan Otomotiv Sanayi Ve Ticaret Anonim Sirketi	1.929,29
Mercedes-Benz Turk Anonim Sirketi	1.402,98
Otokar Otomotiv ve Savunma Sanayi AS	907,03

 

Ostale perspektivne panoge na trgu 

Napredna proizvodnja 

Turčija je pomembno proizvodno in distribucijsko središče, ki ponuja nižje stroške dela in prilagodljive proizvodne zmogljivosti. V Turčiji se vse pogosteje uporabljajo napredne proizvodne tehnologije.

Najpogostejši uporabniki napredne proizvodnje v Turčiji so avtomobilska in letalska industrija, potrošniška industrija, elektronika, kemična in strojna industrija, gradbeništvo, tekstilna industrija, energetika in rudarstvo. Te industrije so osredotočene na sprejemanje naprednih proizvodnih tehnologij, da ostanejo konkurenčne.

Priložnosti so predvsem v segmentih aditivne proizvodnje, industrijske avtomatizacije, interneta stvari, big data, robotike in virtualne resničnosti.
 

Oprema za transport in logistiko 

Transportni in logistični sektor je ena najhitreje rastočih industrij v Turčiji.

Turčija je glavno tranzitno središče in ključna tovorna destinacija. Glede na naraščajoče prebivalstvo in priseljevanje s podeželja v večja mesta, je promet postal kritičen problem, zaradi česar lokalne občine veliko vlagajo v infrastrukturo in pametno mobilnost.

Carinska unija Turčije z EU spodbuja transportno industrijo, da razmisli o novih naložbah v Turčiji. Trenutna transportna mreža Turčije je pod standardi EU-27, zato si Turčija prizadeva za nove naložbe.

IKT in programska oprema

Izdatki za programsko opremo in storitve naraščajo. Predvsem raste segment računalništva v oblaku.

Glavni kategoriji programske opreme so načrtovanje virov podjetja in upravljanje odnosov s strankami. K prodaji klasičnih informacijskih storitev pa največ prispevajo sistemske integracije, svetovanje in računalniško programiranje.
 
Ključni sektorji in področja za porabo IKT: 

• finančne storitve (spletna, mobilna bančna plačila, platforme za e-trgovino)
• zavarovalniški sektor (Insuretech)
• tehnologija 5G-IoT storitve, omrežja in podporni sistemi
• zdravstvo, tele-medicina
• mobilnost
• avtomatizacija in proizvodnja (napredne tehnologije avtomatizacije)
• podatkovni centri

 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023
 
 
Viri:

• Factiva
• EIU
• Statistični urad RS 
• The International Trade Centre (ITC) 

 
 
Posodobljeno: april 2024


Poglejte si tudi:

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi