ZDA

Dajatve v ZDA

Carinske dajatve in drugi ukrepi trgovinske politike

Predpisi in zakonodaja, vezani na uvoz blaga in carinske dajatve, so zelo obsežni. Koristen vpogled je mogoč na straneh carinskega urada ZDA: U.S. Customs and Border Protection (CBP).

V splošnem je blagovna menjava med EU in ZDA dokaj liberalizirana, povprečna carinska stopnja je nižja od 3 %. Odstopajo predvsem sektorji motornih vozil in predelanih živil (kjer so zlasti visoke carine EU za izdelke iz ZDA) ter sektor kmetijstva, gozdarstva in ribištva, kjer sta povprečni carinski stopnji na obeh straneh 3,7 %.

Višjo oviro kot carine praviloma predstavljajo ne-carinske trgovinske ovire, predvsem takšne, ki so posledica različnih regulativ in standardov na obeh straneh. Pomembna ovira so tudi sanitarni in fitosanitarni predpisi.

Za uvoz medicinskih in farmacevtskih izdelkov je potrebno pridobiti dovoljenje od U.S. Food and Drug Administration (FDA). Postopek je za tuja podjetja običajno daljši in bolj zapleten kot za ameriška podjetja.

FDA je tudi regulator na področju živil, krmil in prehranskih dodatkov. Za slovenske uvoznike je posebej pomemben zakon Food Safety Modernization Act, ki med drugim zahteva, da se vsak obrat v verigi predelovanja živil in krmil, od surovin do končnega izdelka, registrira pri FDA.

Več informacij: FDA

EU in ZDA sta se od leta 2013 pogajala o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma z nazivom Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP), ki naj bi bistveno zmanjšal carinske in ne-carinske ovire pri trgovanju na obeh straneh Atlantika. Pogajanja o tem sporazumu so ustavljena.

Uvaja se nov bolj protekcionističen pristop v skladu s politko "America First", ki je usmerjena v ustvarjanje novih delovnih mest v ZDA in zaščiti domačih proizvajalcev. V zadnjem obdobju se je tako zelo povečala praksa uvajanja različnih zaščitnih ukrepov in protidumpinških postopkov proti tujim podjetjem, kar v preteklem obdobju ni bilo tako pogosto.

Spremenil se je tudi pristop do trgovinskih sporazumov in sicer v smeri doseganja boljših "pravičnejših" pogojev za ameriška podjetja. V letu 2017 so se začela pogajanja o spremembi NAFTA in rezultat teh pogajanj bo verjetno vplival tudi na druge trgovinske sporazume.

V letu 2017 se je začela preiskava glede vplivov uvoza jekla in aluminija na nacionalno varnost po 232. členu, ki je marca 2018 rezultirala v objavi uvedbe carin na uvoz jekla (25 %) in aluminija (10 %). 7 držav oz. skupin držav (EU, Avstralija, Kanada, Mehika, Argentina, Brazilija, J Koreja) je bilo začasno izvzeto iz plačila carin, od 1. 5. 2018 pa do 31. 5. 2018 pa velja začasna izjema za EU, Kanado in Mehiko, medtem ko izjema za ostale 4 države velja za nedoločen čas.

Podjetja, ki imajo svoje enote v ZDA, lahko še vedno zaprosijo za izjeme za vsak posamezen proizvod.

Več informacij: U.S. Department of Commerce

Marca 2018 je USTR (US Trade Representative) objavil poročilo na osnovi 301. člena glede Kitajske, usmerjeno na njihovo prakso glede prenosa tehnologije, intelektualne lastnine in inovacij, ki ima lahko za posledico uvedbo carin za uvoz kitajskih proizvodov in lahko sproži povratne ukrepe s strani Kitajske.

Vsi ti ukrepi vnašajo večjo negotovost v poslovni svet, ne samo pri poslovanju z ZDA, ampak tudi v globalnem obsegu. Politika "America First" pa pomeni, da so posamezne zvezne države in lokalne oblasti bolj naklonjene pridobivanju novih investicij, tudi tujih.
 

Integrirana carinska tarifa

Z vstopom v EU je Slovenija prevzela carinsko politiko EU. V poslovanju z ZDA trenutno ni bistvenih sprememb, saj za slovenske izvoznike že od začetka 2002 veljajo enaki pogoji kot za ostale članice EU. V sodelovanju s carinskim uradom in davčnimi administracijami držav članic je Evropska komisija razvila in upravlja več različnih baz podatkov z dnevno ažurirano »integrirano carinsko tarifo (TARIC), kontingente in kvote (QUOTA) ter seznam kemičnih snovi (ECICS) v vseh jezikih EU, tudi v slovenščini. Na spletni strani Evropske komisije je možno dobiti obvezne informacije o carinski tarifi.

 

Koristne povezave:

 

Obdavčevanje podjetij

Davčna zakonodaja je v ZDA različna na zvezni ravni, v posameznih zveznih državah, lokalnih okrožjih in skupnostih. To velja tako za obdavčitve fizičnih, kot tudi pravnih oseb. Pomoč strokovnjaka pri odločitvah o ustanavljanju podjetja ali predstavništva je zelo priporočljiva, ker gre za zelo kompleksno področje.

Z januarjem 2018 je začela veljati nova davčna reforma, t. i. Tax Cuts and Jobs Act (TCJA9), ki znižuje stopnjo zveznega davka na dobiček iz dosedanjih 35 % na 21 %. Poleg tega davka je potrebno upoštevati še davek na dobiček, ki ga nalagajo posamezne zvezne države. Sprememba zakona je uvedla še dodatne spremembe tako glede obdavčevanja privatnih oseb kot premoženja (nepremičnin).
 

Dohodnina

Dohodnina je določena na zvezni ravni, ravni zveznih držav ter na ravni lokalnih oblasti. Pri tem se pogosto razlikuje tudi razumevanje obdavčljivega dohodka.

Na zvezni ravni je obdavčitev progresivna, stopnja se obračuna glede na višino obdavčljivega dohodka ter glede na (štiri kategorije) statusa davčnega zavezanca:

  • neporočeni
  • poročeni par, ki je obravnavan skupaj (v to kategorijo spadajo tudi vdovci in vdove)
  • poročeni par, ki se obravnava ločeno
  • vodja gospodinjstva.

 

Dohodninske tabele (na zvezni ravni) za leto 2017

Na ravni zveznih držav je obdavčitev zelo različno urejena – nekatere zvezne države ne pobirajo dohodnine (Aljaska, Florida, Nevada, Južna Dakota, Teksas, Washington in Wyoming), nekatere obdavčujejo zgolj dohodke iz naslova dividend in obresti (New Hampshire in Tennessee). Med zveznimi državami, ki pobirajo dohodnino, imajo nekatere enotno davčno stopnjo (Kolorado, Illinois, Indiana, Massachussets, Michigan, Pennsylvanija, Severna Karolina in Utah), večina pa ima progresivno lestvico. Davčne stopnje se gibljejo med 0 in 13%.
 

Davek na dobiček pravnih oseb

Tudi ta davek je v ZDA uveljavljen zvezni ravni, ravni večine zveznih držav ter na nekaterih nižjih ravneh oblasti.

Z davčno reformo se je nominalna stopnja obdavčitve, po kateri so imele ZDA najvišji davek na dobiček med vsemi najbolj razvitimi gospodarstvi sveta, bistveno znižala. Efektivno davčno obremenitev znižujejo še davčne olajšave.

Davek na dobiček je določen tudi na ravni (večine) zveznih držav ter na ravni (nekaterih) lokalnih oblasti. Na teh dveh ravneh pobran davek se upošteva (odšteje) pri izračunu davka na zvezni ravni. Na ravni zveznih držav je ureditev različna.
 

  • Pregled davčnih stopenj po posameznih zveznih državah
 
Nekatere zvezne države so ali nameravajo nekoliko znižati nekatere davke v 2018.

Koristne povezave: