Objavljeno je letošnje poročilo o razvoju trga dela in plač

Evropska komisija v letošnjem poročilu o razvoju trga dela in plač ocenjuje stanje in obete na trgu dela EU v gospodarskih razmerah.

Rast BDP v EU je leta 2022 dosegla 3,5 % v primerjavi s prvotno napovedjo iz pomladi 2022, ki je bila 2,7 %, gospodarska upočasnitev ob koncu leta pa se ni spremenila v recesijo.

Trg dela v EU je bil izjemno odporen. Stopnja brezposelnosti se je ustalila na rekordno nizki ravni približno 6 %. Zaposlovanje se je na letni ravni povečalo za 2 %, pri čemer je stopnja prostih delovnih mest dosegla zgodovinsko najvišjo raven, številna podjetja pa so poročala o pomanjkanju delovne sile. Hkrati si število opravljenih ur na delavca ni v celoti opomoglo, temveč se je vrnilo k dolgoročnemu padajočemu trendu izpred pandemije.

Do leta 2019 je stopnja delovne aktivnosti v EU več kot desetletje vztrajno rasla. Ta pozitivni trend je le začasno prekinila pandemija COVID19: do četrtega četrtletja leta 2022 je bila stopnja aktivnosti moških in žensk za 1,3 odstotne točke višja v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2020, kar je k skupni rasti zaposlenosti prispevalo 2 % ali skoraj 4 milijone delovnih mest. To povečanje udeležbe na trgu dela je zadevalo predvsem ženske, starejše delavce in tuje državljane (tako državljane EU kot državljane tretjih držav). K temu razvoju naj bi pozitivno prispevale politike, namenjene izboljšanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, zmanjšanju razlik v plačilu med spoloma in zvišanju dejanske upokojitvene starosti.

V nasprotju s prejšnjimi krizami so države z višjimi stopnjami brezposelnosti doživele večji upad, kar je privedlo do konvergence stopenj brezposelnosti.

Na ravni sektorjev so energetsko intenzivnejše panoge zabeležile nižjo rast zaposlenosti. Čeprav je šok zaradi cen energije zaviral ustvarjanje novih delovnih mest, pa ni povzročil znatnega zmanjšanja števila zaposlenih.

Po eni strani so zaostrene razmere na trgu dela in visoka inflacija spodbujale rast plač. Po drugi strani pa so povečana negotovost glede obetov na trgu dela, vse večji negativni vetrovi v nekaterih sektorjih in vse večja ponudba delovne sile prispevali k blažitvi rasti plač. Posledično je rast nominalnih nadomestil na zaposlenega v drugem četrtletju leta 2023 dosegla 6 % (na letni ravni), kar je za večino držav članic rekordna rast, vendar se je realno zmanjšala za 0,8 %. Po zadnjih napovedih naj bi se realne plače v letu 2023 znižale za 0,8 %, nato pa naj bi se v letu 2024 zmerno povečale za 1,5 %, kar pa bi bilo še vedno skoraj 2,8 % pod ravnjo iz leta 2019.

Z dolgoročnejšega vidika se je proces konvergence plač med državami članicami EU (po standardih kupne moči) od leta 2019 ustavil. To kaže na pomembno vlogo politik, ki bi olajšale konvergenco plač v EU navzgor s spodbujanjem konvergence produktivnosti in zagotavljanjem, da lahko delavci izkoristijo prednosti teh koristi.

Več: Poročilo

 

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini