Evropska komisija je v zimski napovedi znižala napoved gospodarske rasti
Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi znižala napoved za letošnjo gospodarsko rast v EU na 0,9 odstotka, za evrsko območje pa na 0,8 odstotka. Napoved za Slovenijo je znižala z 2,0 na 1,9 odstotka.
V tej zimski vmesni napovedi so napovedi rasti za letos nižje, inflacija pa se bo znižala manj, kot je bilo predvideno lani jeseni. Gospodarska aktivnost v letu 2023 naj bi se po sedanjih ocenah tako v EU kot v evroobmočju povečala le za 0,5 %. Napovedi za rast za leto 2024 so popravljene navzdol, in sicer na 0,9 % v EU in 0,8 % v evroobmočju. Leta 2025 naj bi se gospodarska aktivnost v EU še vedno povečala za 1,7 %, v evroobmočju pa za 1,5 %. Inflacija, merjena z indeksom HICP, naj bi se v EU znižala s 6,3 % v letu 2023 na 3,0 % v letu 2024 in 2,5 % v letu 2025. V evroobmočju naj bi se upočasnila s 5,4 % v letu 2023 na 2,7 % v letu 2024 in na 2,2 % v letu 2025.
Lanskoletna skromna rast je bila v veliki meri posledica zagona, ki ga je v prejšnjih dveh letih prinesel gospodarski vzpon po pandemiji. Že proti koncu leta 2022 se je gospodarska ekspanzija nenadoma končala in od takrat aktivnost na splošno stagnira, in sicer v razmerah upadanja kupne moči gospodinjstev, krčenja zunanjega povpraševanja, močnega zaostrovanja denarne politike in delne ukinitve fiskalne podpore v letu 2023. Gospodarstvo EU je tako v leto 2024 vstopilo na šibkejši podlagi, kot je bilo sprva pričakovano. Potem ko se je v drugi polovici lanskega leta le za las izognilo tehnični recesiji, ostajajo obeti za prvo četrtletje leta 2024 skromni.
Kljub temu je od jesenske napovedi za leto 2023 prišlo do pozitivnih premikov, zlasti kar zadeva inflacijo. Strmemu padcu cen energentov je sledilo obsežno in hitrejše umirjanje cenovnih pritiskov, kot je bilo pričakovano. Ker ponudba energentov še naprej presega povpraševanje, so trenutne in prihodnje cene nafte in zlasti plina zdaj precej nižje, kot je bilo predvideno v jesenski napovedi. Maloprodajne cene energije se bodo zato še naprej zniževale, kar bo EU pomagalo povrniti del konkurenčnosti, ki jo je izgubila med energetsko krizo. Kljub rahlemu pritisku navzgor zaradi višjih prevoznih stroškov zaradi motenj v trgovini z Rdečim morjem se osnovna inflacija še naprej vztrajno znižuje. Kreditni pogoji so še vedno zaostreni, vendar trgi zdaj pričakujejo, da se bo cikel sproščanja začel prej. Presenetljivo je, da je trg dela v EU še naprej zelo uspešen.
Na splošno se zdi, da so pogoji za postopno pospeševanje gospodarske aktivnosti v letošnjem letu še vedno prisotni. Ob upočasnitvi inflacije naj bi rast realnih plač in prožno zaposlovanje podpirala okrevanje potrošnje. Kljub padajočim profitnim maržam naj bi na naložbe ugodno vplivala postopna sprostitev kreditnih pogojev in nadaljnja uporaba instrumenta za oživitev gospodarstva in odpornost na krize (RRF). Tempo rasti naj bi se od druge polovice letošnjega leta dalje ustalil približno v skladu s potencialom.
Dolgotrajne geopolitične napetosti in širitev bližnjevzhodnega konflikta na Rdeče morje ravnovesje tveganj nagibajo k bolj neugodnim izidom. Dodatne trgovinske motnje bi lahko ponovno obremenile dobavne verige, kar bi oviralo proizvodnjo in povečalo cenovne pritiske. Na domačem trgu bi lahko hitrejše okrevanje potrošnje, višja rast plač od pričakovane in manjši padec profitnih marž od pričakovanega zavirali proces dezinflacije. Na drugi strani pa bi lahko vztrajnejša transmisija še vedno zaostrenih denarnih pogojev še dodatno zavlekla okrevanje gospodarske aktivnosti in s tem znižala inflacijo. Podnebna tveganja in vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki še naprej predstavljajo grožnjo.
Slovenski realni BDP pa naj bi se v letu 2023 povečal za 1,3 %, kot je bilo pričakovano jeseni. V prvih treh četrtletjih leta je bila rast zasebne potrošnje skromna, medtem ko se je rast gradbenih investicij izkazala za zelo močno. Po drugi strani so se naložbe v stroje in opremo zmanjšale. Uvoz se je zmanjševal precej hitreje kot izvoz, zaradi česar je bil prispevek neto izvoza pozitiven. Zaposlenost je ostala močna skozi vse leto.
Po napovedih naj bi se BDP v letu 2024 povečal za 1,9 %, v letu 2025 pa za 2,7 %, kar je v primerjavi z jesensko napovedjo na splošno nespremenjeno. Šibko razpoloženje in majhno izvozno povpraševanje naj bi v začetku leta 2024 omejila rast. Z nadaljnjimi močnimi naložbami, ki jih podpira tudi RRP, in okrevanjem povpraševanja na izvoznih trgih naj bi se rast v obdobju napovedi izboljšala. Zasebna in javna potrošnja naj bi se povečali zaradi še naprej dobrega delovanja trga dela in naraščajočih plač. Leta 2025 naj bi zasebna potrošnja rasla hitreje kot leta 2024. Neto izvoz bo po napovedih na splošno nevtralen, medtem ko naj bi obseg trgovine rasel precej hitreje kot leta 2024.
Inflacija, merjena z indeksom HICP, se je v letu 2023 občutno znižala, zlasti pri energentih. V zadnjem četrtletju leta se je začela zmanjševati tudi inflacija cen hrane. Na splošno je inflacija v letu 2023 v povprečju znašala 7,2 %. Skupna inflacija naj bi se zaradi umirjanja cen energentov in razmeroma šibkega povpraševanja v letu 2024 znižala na 2,9 %. V letu 2025 naj bi se inflacija po HICP kljub nadaljnjim pritiskom na plače predvidoma še znižala na 2,0 %. Za obe leti gre za popravek navzdol v primerjavi z jesenskim obdobjem. Podobno bo inflacija brez energentov in hrane v obdobju projekcij predvidoma imela trend zniževanja.
Več:
Pripravil:
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be
