Financiranje energetskih in infrastrukturnih projektov povezuje Slovenijo in Severno Afriko prek evropskih investicijskih mehanizmov

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Severno Afriko se v praksi ne odvija skozi klasične dvostranske finančne sporazume, temveč predvsem prek evropskih investicijskih instrumentov, kjer ključno vlogo igrajo Evropska unija, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Slovenija je v ta okvir vpeta kot članica EU, medtem ko države Magreba sodelujejo kot partnerske države v širšem južnosredozemskem investicijskem prostoru.

Največji del finančnih tokov v regiji je tako vezan na evropske programe, ki podpirajo energetsko, prometno in digitalno infrastrukturo v Severni Afriki ter omogočajo sodelovanje evropskih podjetij pri izvedbi projektov.



Eden najpomembnejših konkretnih primerov financiranja v regiji je projekt električnega povezovanja ELMED med Severno Afriko in Evropo. Gre za približno 850 do 920 milijonov evrov vreden projekt podmorskega visokonapetostnega kabla, ki bo omogočil prenos električne energije med severno Afriko in evropskim omrežjem. Financiranje je strukturirano večplastno, pri čemer približno 307 milijonov evrov predstavljajo nepovratna sredstva Evropske unije v okviru instrumenta Connecting Europe Facility, dodatno pa projekt podpirajo Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter KfW z ugodnimi posojili. Projekt velja za enega ključnih primerov evropskega strateškega vlaganja v energetsko povezljivost Sredozemlja.

Evropska investicijska banka ostaja eden glavnih finančnih akterjev v Severni Afriki, kjer letno odobri več sto milijonov evrov financiranja za infrastrukturne in razvojne projekte. V zadnjih paketih so bila sredstva usmerjena v modernizacijo prometnih koridorjev, podporo malim in srednjim podjetjem ter izboljšanje osnovne infrastrukture. Poleg EIB pomembno vlogo igra tudi EU prek makrofinančne pomoči in razvojnih programov, ki podpirajo stabilizacijo javnih financ in gospodarsko modernizacijo regije.

V primeru Magreba so finančni tokovi pogosto vezani tudi na energetsko partnerstvo z Evropsko unijo. Države regije nastopajo kot ključne dobaviteljice energentov in hkrati kot partnerke pri razvoju infrastrukture za prenos energije proti Evropi. Ta sodelovanja niso oblikovana kot klasični razvojni projekti, temveč kot strateška energetska partnerstva, ki vplivajo na stabilnost evropskega energetskega trga.

Slovenija v teh tokovih ne nastopa kot neposreden bilateralni financer, temveč kot del evropskega investicijskega sistema. Slovenska podjetja se vključujejo predvsem prek evropskih razpisov, konzorcijev in projektov, ki jih financirajo EIB, EBRD ali programi Evropske unije, kot je Global Gateway. To pomeni, da je dostop do projektov v Severni Afriki posreden, preko evropskih finančnih struktur in partnerstev z večjimi mednarodnimi izvajalci. 

Ključna značilnost tega gospodarskega prostora je torej dejstvo, da finančni tokovi ne potekajo neposredno med posameznimi državami, temveč so centralizirani znotraj evropskih razvojnih in investicijskih mehanizmov. Evropska unija zagotavlja kapital, evropske institucije financiranje, podjetja pa izvajajo projekte na terenu. 

Takšna struktura pomeni, da se gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Severno Afriko razvija predvsem kot del širšega evropskega investicijskega ekosistema, kjer so ključni projekti energetska infrastruktura, transportne povezave in postopna digitalna transformacija regije.   

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.