Humanoidna robotika, umetna inteligenca in vodik kot ključ do industrije prihodnosti

Javna agencija SPIRIT Slovenija je ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije izvedla dogodek FUTURETECH H2R BRUNCH, na katerem so bili v ospredju humanoidna robotika, umetna inteligenca in energetske rešitve za naslednje generacije s poudarkom na vodiku kot enem ključnih stebrov zelenega prehoda. Dogodek je povezal predstavnike podjetij, raziskovalnih organizacij, ministrstev in drugih deležnikov ter ponudil prostor za izmenjavo znanja, pogledov in priložnost za nova partnerstva.



V zadnjih letih se število inovacij na področju novih tehnologij izjemno hitro povečuje – od naprednih inteligentnih sistemov do humanoidnih robotov in vodikovih energetskih rešitev, ki iz razvojnih laboratorijev vse hitreje prehajajo v prakso. Slovenija pri tem krepi svojo vlogo kot okolje, ki zna povezovati znanje, industrijo in podporne mehanizme, ter kot zanesljiv partner pri razvoju prebojnih tehnologij.
 

Konkretni koraki: vodikov ekosistem in prebojna robotika

Na področju vodikovih tehnologij v Sloveniji delujejo tri pomembne iniciative: konzorcij 18 podjetij, raziskovalnih organizacij in občin, projekt Severnojadranska vodikova dolina ter projekt IPCEI vodik, v katerega je vključenih 25 podjetij, ki pokrivajo pridelavo, transport in skladiščenje vodika ter razvoj vodikovih tehnologij. Poleg tega potekajo številne inovacije na področju umetne inteligence, robotike in zelenih tehnologij, pri katerih sodelujejo raziskovalne inštitucije ter podjetja.



Udeleženci so si danes lahko ogledali tudi predstavitev humanoidnega robota Walker S2 proizvajalca Ubtech, ki simbolizira premik od klasične avtomatizacije k avtonomnim sistemom, sposobnim gibanja, razumevanja okolja in sodelovanja z ljudmi v različnih okoljih – od industrije in logistike do storitev.

Humanoidnega robota Walker S2 v okolje integrira slovensko podjetje Hiproject, pri čemer je bila programska rešitev razvita v Sloveniji. Med predstavitvijo je robot prevzel vlogo povezovalca programa ter udeležence nagovoril v slovenščini: »Slovenci radi pravimo, da smo malo drugačni od drugih. Od klasičnih industrijskih robotov se razlikujem po tem, da sem zgrajen kot človek – hodim, primem, opazujem okolico in delam tam, kjer je to potrebno. Klasični roboti stojijo na mestu in ponavljajo eno nalogo. Jaz pa lahko sodelujem z ljudmi v istem prostoru. Ne jemljem delovnih mest – prevzemam dolgočasne, zahtevne in monotone naloge. Ljudem pa puščam tisto, v čemer so najboljši: razmišljanje, odločanje in ustvarjalnost.«


 

Povezovanje kot ključ do prihodnosti 5.0

Zbrane na dogodku je nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, ki je izpostavil, da hitrost tehnoloških sprememb od posameznika zahteva več kot zgolj prilagajanje – ter da mora država zato sistematično graditi pogoje, v katerih se lahko podjetja, razvojne institucije in univerze učinkovito vključujejo v nastajajoče industrijske vertikale in evropske strateške prioritete.

»Če robot v nekaj letih postane nekaj vsakdanjega, nekaj, kar boste vsi fotografirali, je to hkrati podoba časa, v katerem živimo – časa procesov in sprememb, ki jih posameznik težko obvladuje sam. Ministrstvo v tem kontekstu razvija vrsto pobud, da bi se Slovenija, slovenska podjetja, razvojne institucije in univerze lahko učinkovito vključili v nove nastajajoče industrijske vertikale. Verjamemo, da lahko skozi te velike spremembe prenovimo značaj slovenskega gospodarstva – iz zanesljivega in konkurenčnega dobavitelja v inovativnega in trajnostnega razvijalca. Visoka produktivnost, visoka dodana vrednost in ambicija, da v še večji meri postanemo ustvarjalci dodane vrednosti, so naši strateški cilji.«



Direktorica SPIRIT Slovenija Tamara Zajec Balažič je na dogodku povedala: »Tehnologije, ki so še včeraj delovale kot znanstvena fantastika – inteligentni sistemi, humanoidni roboti in energetske rešitve na vodik – danes postajajo del naše realnosti. Zato je pomembno, da o prihodnosti ne govorimo abstraktno, temveč konkretno: kdo jo gradi, s čim jo gradi in kako jo bomo v Sloveniji znali izkoristiti pogumno, preudarno in odgovorno.«

V nadaljevanju je poudarila: »Ob vsem navdušenju nad tehnološkimi preboji pa ne smemo pozabiti, da smo ljudje tisti, ki vedno določamo smer razvoja.« Dodala je, da je pomembno, da ob tehnoloških prebojih vzporedno gradimo tudi odgovorne pristope, ki vključujejo razmislek o učinkih, varnosti, sprejemljivosti ter kompetencah, potrebnih za uvajanje novih tehnologij v delovna okolja.
 

Okrogli mizi: sinergije vodika in robotike

V osrednjem delu programa sta potekali dve okrogli mizi – prva o vodiku, druga o robotiki – kjer so sogovorniki predstavili aktualne razvojne izzive, priložnosti za industrijo ter pomen demonstracijskih projektov in povezovanja znanja z gospodarstvom. Razpravi sta ponudili tudi vpogled v konkretne potrebe podjetij in vlogo podpornega okolja pri pospeševanju tehnoloških prehodov.



Na okrogli mizi o vodiku je tekla beseda o razvoju slovenskega vodikovega ekosistema, priložnostih za zeleni prehod ter ključnih izzivih pri uvajanju vodikovih tehnologij v prakso – od proizvodnje, transporta in skladiščenja do industrijske uporabe in infrastrukture. Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju pobud in akterjev ter dejstvu, da se v Sloveniji vzporedno razvija več razvojnih tokov – med njimi tudi projekt IPCEI vodik, v katerega je vključenih 25 podjetij, ter širše partnerstvo podjetij, raziskovalnih organizacij in občin. V razpravi so sodelovali dr. Uroš Kerin (Elektroinštitut Milan Vidmar), Nina Meglič (ReCatalyst in ACT-SI), Gorazd Ažman (BPT), dr. Bojan Senčič (Štore Steel) in Mario Kužner (FlowGen).



Na okrogli mizi o robotiki je bila v ospredju vloga napredne robotike in umetne inteligence pri preobrazbi industrije in storitev, prehod z avtomatizacije na avtonomne sisteme ter pomen testnih okolij, prenosa znanja in razvoja kadrov za hitrejše uvajanje rešitev v realna delovna okolja. Razprava se je navezovala tudi na konkretne aplikacije humanoidne robotike, ki nakazujejo premik od robotov, vezanih na eno nalogo in eno lokacijo, k sistemom, ki se gibljejo, razumejo okolje in sodelujejo z ljudmi v različnih okoljih, kot sta industrija in logistika. V pogovoru so sodelovali Urban Pevnik (Hiproject), dr. Maša Jazbec (Katapult Robotika), asist. prof. dr. Igor Kovač (Institut “Jožef Stefan” in SRIP Tovarne prihodnosti), Daniel Avdagić (AV Living Lab, BTC) in Sašo Pašič (Petrol).

SPIRIT Slovenija bo tudi v prihodnje povezoval podjetja in znanje ter podpiral, da se prebojne tehnologije čim hitreje pretvorijo v konkretne rešitve za večjo konkurenčnost Slovenije.

Foto: STA/Bor Slana

 

Preberite tudi:

Srbija v pogovorih za 1. evropsko tovarno humanoidnih robotov

Evropa zaostaja v globalni tekmi za industrijsko avtomatizacijo

Evropa pospešuje prehod na vodik in shranjevanje energije


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.