Na evropska podjetja vplivajo zaostreni pogoji financiranja in slabši dostop do financiranja

Mala in srednje velika podjetja (MSP) so ključni del evropskega gospodarstva. MSP imajo edinstvene potrebe po financiranju in se pri dostopu do financiranja soočajo z različnimi izzivi. Zato sta Evropska centralna banka in Evropska komisija od leta 2008 naročili raziskavo o dostopu podjetij do financiranja (SAFE), da bi podprli razvoj politik.

Študija preučuje finančno in poslovno okolje MSP v Evropski uniji. Ob tem poudarja njihovo odvisnost od dolžniškega financiranja, gospodarske izzive, možnosti za rast in operativna vprašanja. Velika večina MSP je še naprej odvisna od tradicionalnih načinov dolžniškega financiranja, kot so lizing, kreditne linije in bančna posojila, številna pa se namesto novega financiranja odločajo za notranja sredstva. Za gospodarske razmere so značilni slabši obeti, vse višje obrestne mere in strožje zahteve glede zavarovanj, kar vodi v povečano povpraševanje po finančnih virih ob manjšem zaupanju v možnost pridobitve teh virov.

Evropska komisija je objavila rezultate študije 2023, ki je pokazala, da so se evropska podjetja zaradi splošne gospodarske krize soočila z zaostrenimi pogoji financiranja. Skoraj osem od desetih podjetij se je soočilo z višjimi obrestnimi merami, več kot tretjina podjetij, ki načrtujejo rast v naslednjih dveh do treh letih, pa meni, da so obrestne mere ali previsoke cene najpomembnejša omejitev za dostop do financiranja v prihodnosti.

Poleg tega je osem od desetih podjetij poročalo o višjih stroških materiala in energije, čeprav so bili nižji kot leto prej, medtem ko so MSP poročala tudi o višjih stroških dela. Podjetja še naprej zaznavajo tudi manjšo pripravljenost bank za zagotavljanje posojil in kreditnih linij, vendar pričakujejo, da se bo ta trend v prihodnosti spremenil. 

Raziskava kaže, da je dolžniško financiranje pomembno za 82 % MSP v EU-27, kar je podatek, ki se od prejšnje raziskave iz decembra 2022 ni spremenil. Najpomembnejše oblike dolžniškega financiranja za MSP so lizing ali nakup na obroke (48 %), kreditna linija, prekoračitev stanja na bančnem računu ali prekoračitev stanja na kreditnih karticah (47 %), bančna posojila (46 %). Delež, ki omenja subvencije ali subvencionirana bančna posojila (38 %), se je od zadnje raziskave zmanjšal, medtem ko trgovinski krediti (32 %) še naprej pridobivajo na pomenu. Manj MSP omenja druge oblike dolžniškega financiranja, kot so druga posojila (19%), uporaba lastniškega kapitala (10 %) in faktoring (9 %). Velika večina MSP v vsaki državi članici EU pravi, da je vsaj ena oblika dolžniškega financiranja pomembna za njihovo podjetje. 

Več kot štiri od desetih (42 %) MSP, za katera so pomembni kreditna linija, prekoračitev stanja na bančnem računu ali prekoračitev stanja na kreditnih karticah, v zadnjih šestih mesecih niso zaprosila zanje, ker imajo dovolj lastnih sredstev. Čeprav je za posebne oblike financiranja zaprosila le manjšina MSP, je bila večina tistih, ki so zaprosila, uspešna. Četrtina (25 %) je zaprosila za kreditno linijo, prekoračitev stanja na bančnem računu ali prekoračitev stanja na kreditni kartici, pri čemer sta dve tretjini (66 %) prejeli vse, za kar so zaprosili, 6 % pa jih je bilo zavrnjenih. Petina (20 %) je zaprosila za bančno posojilo, pri čemer sta skoraj dve tretjini (64 %) dobili vse, za kar so zaprosili, 7 % pa jih je bilo zavrnjenih. Več kot četrtina (29 %) jih je zaprosila za blagovni kredit, pri čemer sta več kot dve tretjini (69 %) prejeli vse, za kar so zaprosili, zelo malo (2 %) pa jih je bilo zavrnjenih. 

Potem ko se je v zadnji raziskavi delež MSP, ki uporabljajo zunanje financiranje za naložbe v osnovna sredstva, znatno zmanjšal glede na leto 2021 (38 %), se je ponovno povečal na nekaj več kot tretjino (34 %) anketiranih MSP. Enak delež uporablja zunanje financiranje za zaloge ali drug obratni kapital, čeprav so na ravni držav velike razlike.

Raziskava temelji na povratnih informacijah o gospodarskih razmerah med marcem in avgustom 2023, zbranih od 15.000 evropskih podjetij, zbranih z intervjuji, opravljenimi od septembra do oktobra 2023. Več kot 91 % teh podjetij so mala in srednje velika podjetja iz EU-27 ter Islandije, Lihtenštajna in Norveške. 

Rezultati raziskave zagotavljajo pomembne dokaze o razmerah, s katerimi se danes soočajo evropska podjetja. SAFE dodatno potrjuje, da si Komisija v sedanjih gospodarskih razmerah še naprej prizadeva podpirati podjetja na enotnem trgu.

Več: Poročilo
 

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini