Objavljeni so predhodni rezultati študije o črpanju kohezijskih sredstev

Rešitev za bistveno izboljšanje tipičnih vzorcev črpanja kohezijskih sredstev bi lahko vključevala sprejetje alternativnega pristopa politike. Radikalno spreminjanje kohezijske politike izključno za povečanje stopenj črpanja pa bi pomenilo precejšnja tveganja, kažejo predhodni rezultati študije Evropskega parlamenta o črpanju kohezijskih sredstev.

Razumevanje gonilnih sil črpanja sredstev kohezijske politike je ključnega pomena za oblikovanje prihodnosti te politike. Njen cilj je spodbujati gospodarsko rast in socialno kohezijo ter zmanjšati razlike med državami članicami EU in njihovimi regijami. Pomembno je razumeti, kaj vpliva na hitrost črpanja, kakšna je njegova povezava z učinki politike in ali je dejavnike, ki pospešujejo ali ovirajo črpanje, mogoče in treba spodbujati ali odpraviti na ravni EU in držav članic.
 

Stopnje črpanja v obdobju 2014-2020 v primerjavi z obdobjem 2007-2013

V prvih letih programskega obdobja 2014-2020 je bilo opaziti podaljšan trend črpanja sredstev: Dejansko je bila konec leta 2018 izplačana le četrtina vseh sredstev, medtem ko je bilo proti koncu programskega obdobja opazno precejšnje dohitevanje. Do konca leta 2020 je bilo državam članicam izplačanih le 52,5 % vseh razpoložljivih finančnih sredstev iz ESRR, KS, ESS in YEI za obdobje 2014-2020. Konec avgusta 2023 pa se je črpanje znatno povečalo, in sicer na 89 % (brez upoštevanja sredstev REACT-EU) oziroma 83 % (ob upoštevanju sredstev REACT-EU).

Stopnja črpanja sredstev REACT-EU je konec avgusta 2023 znašala približno 45 %, kar pomeni, da bo treba v preostalih mesecih izplačati še več kot polovico sredstev. Razen pri REACT-EU ni bistvenih razlik v stopnjah črpanja med skladi kohezijske politike. Glede na kategorijo različnih regij so regije "v prehodu" uspešnejše od regij "bolj razvitih" in "manj razvitih" (med njima ni bistvenih razlik).

Razlike v stopnjah črpanja so v obdobju 2014-2020 med državami precejšnje. Približno polovica držav članic je imela avgusta 2023 stopnjo absorpcije višjo od povprečja EU. V tej skupini je več držav, ki so se EU pridružile razmeroma nedavno, medtem ko je večina največjih in "starejših" držav članic EU zabeležila nižjo uspešnost. Te imajo manj zadovoljivo uspešnost tudi pri črpanju sredstev iz programa REACT-EU.
Stopnja črpanja v obdobju 2014-2020 je bila dosledno nižja kot v obdobju 2007-2013. V primerjavi z začetnimi leti 2014-2020 prve informacije o napredku programiranja v obdobju 2021-2027 kažejo, da je absorpcija v sedanjem ciklu še nižja. Nizka stopnja črpanja predstavlja izziv, saj lahko med drugim oslabi ustreznost programov in njihovo zmožnost doseganja načrtovanih ciljev.
 

Spodbude in ovire za absorpcijo:

 

• Dejavnike, ki pojasnjujejo trende v odhodkih za financiranje kohezijske politike in razlike med državami članicami, lahko razdelimo v štiri skupine: dejavnike, povezane z evropsko politiko in pravnim okvirom, nacionalnim institucionalnim, političnim in pravnim okvirom, nacionalnim socialno-ekonomskim okvirom ter upravno zmogljivostjo in načini izvajanja, kar je eden od najmočnejših napovednih dejavnikov črpanja.

• Ovire za absorpcijo vključujejo zamude pri sprejemanju pravnih okvirov EU, omejeno kakovost vladne in politične podpore, BDP na prebivalca, omejen razvoj infrastrukture in inovacij ter neučinkovite institucionalne strukture.

Rešitve za premagovanje ovir pri absorpciji vključujejo: pobude EU za poenostavitev, okviri uspešnosti, določbe o prožnosti, zmanjšanje stopenj sofinanciranja, digitalizacija, okrepitev človeških virov in poenostavitev javnih naročil ter druge.

Na podlagi analize podatkov o plačilih, ustrezne literature in študij primerov je mogoče sklepati, da lahko potencialna rešitev za bistveno izboljšanje značilnih vzorcev črpanja, ki so bili opaženi v obdobju 2014-2020 in tudi v prejšnjih programskih obdobjih, vključuje alternativni politični pristop.

Sprememba kohezijske politike izključno za povečanje stopenj črpanja lahko prinese negotove koristi in tveganja, odstranitev ali ublažitev ovir za črpanje na ravni EU in nacionalni ravni pa bi lahko zagotovila učinkovitost politike.

Ukrepi na ravni EU lahko vključujejo zmanjšanje zapletenosti, upoštevanje nacionalnih okoliščin, zagotavljanje jasnih smernic in podpiranje krepitve upravnih zmogljivosti. Na nacionalni ravni lahko organi okrepijo svoje zmogljivosti, izboljšajo postopke izbire in načine izvajanja ter okrepijo usklajevanje in podporo upravičencem.

Več: Študija

 

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini