Poročilo z delavnice o gospodarstvu približevanja (Proximity Economy)

Partnerji projekta o gospodarstvu približevanja (Proximity Economy) so organizirali delavnico z naslovom Izboljšanje socialno-ekonomskega znanja o gospodarstvu bližine (Improving the Socio-Economic Knowledge of the Proximity Economy) z namenom zbrati strokovnjake in praktike iz Evropske unije, da bi skupaj poiskali opredelitev in razlago tega industrijskega ekosistema ter njegovih družbenih in gospodarskih učinkov na mestnih in podeželskih območjih. Zdaj je objavljeno poročilo z delavnice.
 
Delavnico so prek spleta organizirali VVA Bruselj, Spatial Foresight in LSE cities. Ta dogodek je del širšega projekta, namenjenega izpopolnitvi koncepta gospodarstva bližine in oceni njegove vloge kot enega od 14 industrijskih ekosistemov, ki jih je opredelila Evropska komisija. Projekt bo na koncu razvil okvir za spremljanje, da bo ta ekosistem mogoče operacionalizirati in vključiti v prihodnje ukrepe politike. 
 
Na delavnici je bilo obravnavanih več razsežnosti, ki so pomembne za razvoj tega ekosistema. Glede na predhodne ugotovitve gospodarstva bližine ni mogoče opredeliti brez upoštevanja geografske in relacijske razsežnosti bližine ter njunega medsebojnega delovanja. Udeleženci so trdili, da je ključna fizična bližina deležnikov, čeprav geografska bližina nima nujno določene razdalje in jo lahko vsak akter dojema drugače. Odnosna razsežnost je bila opredeljena kot enako pomemben element za lažje oblikovanje mrež neposrednih odnosov in socialne kohezije.
 
Udeleženci so nadalje razpravljali o učinkih gospodarstva bližine v smislu dodane vrednosti z gospodarskega, okoljskega in družbenega vidika. Strokovnjaki so se na primer strinjali, da lahko ta ekosistem s skrajšanjem vrednostnih verig poveča trajnost, okrepi lokalno identiteto ozemlja ali soseske in kakovost življenja. Gospodarstvo bližine lahko ustvarja tudi nova delovna mesta in opolnomoči lokalne akterje, zlasti najbolj prikrajšane skupine prebivalstva in manjša podjetja, ter spodbuja inovacije in izmenjavo znanja. Vendar pa so udeleženci poudarili tudi tveganja, ki jih prinaša gospodarstvo bližine, zlasti ozemeljsko neenakost in večjo nagnjenost akterjev gospodarstva bližine, da zapadejo v vzorce tradicionalizma.
 
Razprave so se osredotočile tudi na pogoje, ki lahko olajšajo izvajanje gospodarstva bližine in omogočijo njegov razcvet. V mestnem okolju ti vključujejo gostoto prebivalstva, močno mrežo lokalnih deležnikov, tehnologije in infrastrukturo, ki omogočajo trajnostne vzorce mobilnosti, ter živahno socialno in krožno gospodarstvo. Na podeželskih območjih med omogočitvene dejavnike spadajo močna socialna kohezija in odnosi, ki temeljijo na zaupanju, močna digitalna infrastruktura, razpoložljivost osnovnih storitev in dostop do lokalnih finančnih sredstev. Pomembno je, da gospodarstvo bližine ni vedno spontana ureditev od spodaj navzgor med lokalnimi akterji, vloga javnih organov pa je temeljnega pomena za usklajevanje vseh deležnikov tako v mestnem kot podeželskem okolju.
 
Udeleženci so se strinjali, da je treba zaradi nejasnih razlik med temi območji razviti več povezav med mestnimi in podeželskimi regijami z boljšim dostopom do osnovnih storitev in infrastrukture, da bi se lahko na teh območjih razvilo in uspelo gospodarstvo bližine.
 
Čeprav so udeleženci na dogodku zagotovo obdelali veliko tem, je še veliko zanimivih in zahtevnih vprašanj, ki jih je mogoče obravnavati naprej. Cilj končne študije bo tudi odražati razpravo in izmenjave, ki so bile opravljene.
 
Več: Poročilo

   

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini