Revizorji Evropskega računskega sodišča o reformi ekonomskega upravljanja EU

sreda, 15. november 2023
 

Kako zagotoviti fiskalne prilagoditve, s katerimi se bo spodbujala vzdržnost dolga, hkrati pa podpirale naložbe 


Revizorji Evropskega računskega sodišča so analizirali predlog Evropske komisije o reformi ekonomskega upravljanja EU. Ugotavljajo, da bi s predlaganimi spremembami odpravili večino pomislekov glede sedanjega okvira, glavni izziv novega okvira pa bo zagotoviti javnofinančne prilagoditve, s katerimi se spodbuja vzdržnost dolga.

Predlogi Komisije so korak v pravo smer, saj je v njih obravnavana večina ključnih pomislekov v zvezi s sedanjim okvirom, vključno s tistimi, ki jih je Sodišče poudarilo v svojih prejšnjih revizijah in poročilih. Vendar so pri številnih pomembnih vidikih še tveganja in izzivi. Glavni izziv novega okvira bo zagotoviti fiskalne prilagoditve, s katerimi se bo spodbujala vzdržnost dolga in hkrati podpirale naložbe in reforme, ki prispevajo k rasti.

Komisija predlaga, da bi države članice predložile nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, v katerih bi bile opisane vse njihove zaveze na področjih fiskalne politike, reform in naložb. V vsakem načrtu bi bila določena referenčna pot fiskalne prilagoditve s kazalnikom očiščenih odhodkov za posamezno državo, namenjena temu, da bi se javni dolg zmanjševal ali ostal na preudarni ravni. Cilj tega pristopa s specifičnimi načrti za posamezne države je okrepiti nacionalno odgovornost in spodbujati vzdržnost dolga. Če se bo izbral kazalnik očiščenih odhodkov, ki ga je mogoče izmeriti, in če bo Komisija razkrila svojo metodologijo in podatke za določitev referenčne prilagoditvene poti, se bo povečala tudi transparentnost. Komisija namerava tudi okrepiti zmogljivosti nacionalnih neodvisnih fiskalnih institucij in okrepiti njihovo vlogo.

Poleg tega namerava izboljšati izvrševanje upoštevanja pravil, in sicer z znižanjem in postopnim izvajanjem finančnih sankcij ter zagotavljanjem, da bodo imele vpliv na ugled. V nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost mehanizma za okrevanje in odpornost so določene specifične reforme in naložbe, ki jih je treba izvesti do leta 2026 in s katerimi je treba obravnavati vsa ali pomemben del specifičnih priporočil za države, danih v okviru evropskega semestra za obdobje 2019–2020. Pogojevanje financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost bi lahko pozitivno vplivalo na izvajanje specifičnih priporočil za države.

Po mnenju Sodišča v nedavnih predlogih Komisije ni dovolj ukrepov za ublažitev tveganj, povezanih z uporabo diskrecijske pravice EU, saj je zaradi sistema, ki povezuje nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, in dialoga med EU in državami članicami mogoča večja stopnja razlikovanja med državami članicami. Zato obstaja tveganje, da se bo manevrski prostor Komisije za razlago in diskrecijsko pravico povečal, kar bi lahko vplivalo na transparentnost in enako obravnavo. Zlasti referenčna prilagoditvena pot s kazalnikom očiščenih odhodkov, ki jo določijo države članice in je vključena v njihove načrte, lahko odstopa od tehnične referenčne smeri, ki jo določi Komisija. Ne glede na to, da morajo države članice razliko med prilagoditveno potjo s kazalnikom odhodkov in tehnično referenčno smerjo utemeljiti, še vedno obstaja tveganje, da bodo potrebne javnofinančne prilagoditve odložene.

Komisija je sicer predlagala tudi poenostavitev nadzora po izteku programov, vendar ima okvir ekonomskega upravljanja EU še vedno številne akterje in ravni, kar pomeni, da ostaja stopnja kompleksnosti in prekrivanja pri makroekonomskem nadzoru in spremljanju v EU nespremenjena.

Več: Mnenje

 
Pripravil:
 
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje


 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini