Srbija največji delež izvoza in uvoza ustvari v državah v regiji

Znatno nižje stopnje trgovinske menjave v Srbiji so deloma posledica globalnih dogajanj, predvsem pa nekonkurenčnosti domačega gospodarstva in nejasne državne politike.

V razmerah, ko se izvoz na zahodna tržišča zapleta, za oddaljene trge pa država nima dovolj kakovostnega blaga, je treba bolje izkoristiti priložnosti v regiji, se strinjajo ekonomisti.

Podatki o rasti izvoza blaga iz Srbije v zadnjih mesecih vse bolj odstopajo od seznama gospodarskih uspehov, ki jih vlada vsakodnevno predstavlja.


 

Vpliv globalnih gospodarskih razmer

Posledično tudi uvoz ne raste po stopnjah, ki bi kazale na rast proizvodnje, temveč se večinoma uvaža blago, ki pokriva osnovne potrebe gospodarstva in prebivalstva, kot so energenti in zdravila.

Nižje stopnje rasti trgovinske menjave so po mnenju ekonomistov deloma posledica globalnih dogajanj, predvsem pa slabosti in nekonkurenčnosti domačega gospodarstva ter pomanjkanja jasne ekonomske politike, ki bi začrtala razvojne poti panogam, v katerih ima država največji potencial.

Strategija Vlade Srbije, da sklepa sporazume o prosti trgovini s čim več oddaljenimi državami, lahko prinese dobre rezultate le, če za njo stoji gospodarstvo, ki lahko zagotovi dovolj kakovostnega blaga, ki ga ta tržišča zahtevajo – česar trenutno ni.

V boljših časih sta izvoz in uvoz beležila visoke dvomestne stopnje rasti, danes pa je uspeh že, če mesečne stopnje na medletni ravni presežejo 10 %.

Po uradnih podatkih je bil izvoz blaga iz Srbije julija lani za 5,3 % večji kot v istem mesecu leto prej, medtem ko se je uvoz povečal za 1,7 %.

Naslednji mesec se je izvoz medletno zmanjšal za 2,6 %, uvoz pa za 0,7 %. Septembra se je izvoz povečal za 9,5 %, uvoz za 8,4 %, oktobra pa je bil izvoz večji za 4,9 % in uvoz za 2,8 %.

V naslednjem mesecu se je izvoz povečal za 0,1 %, uvoz pa za 4,6 %, medtem ko je bil decembra izvoz večji za 11,3 %, uvoz pa za 5,6 %.
 

Struktura menjave in gospodarstvo

Te stopnje bi bile še nižje, če bi vrednost izvoza in uvoza obračunavali po stalnih cenah in ne po tekočih, nominalnih, pravi ekonomist Božo Drašković.

– Ko se vrednost zunanje trgovine obračunava po tekočih cenah, je vanjo vključena inflacija in kazalniki ne odražajo dejanskega stanja – pojasnjuje Drašković in dodaja, da se je z zmanjšanjem uvoza glede na prejšnje obdobje povečala pokritost uvoza z izvozom na 79 % ob koncu lanskega leta, vendar bi bilo precej bolje, če bi to dosegli z rastjo izvoza.

V izvozu so v zadnjih mesecih prednjačila motorna vozila in pnevmatike (Stellantis in Linglong), v uvozu pa tradicionalno energenti in zdravila, medtem ko blagovni primanjkljaj stagnira na približno 700 milijonih evrov mesečno.

Ob komentiranju strukture izvoza in uvoza Drašković opozarja, da velik uvoz zdravil kaže na uničeno domačo farmacevtsko industrijo, medtem ko je logično, da so energenti na prvem mestu uvoza, saj Srbija nima nafte in plina.

– Na izvozni strani prevladujejo avtomobili, kadar tovarna v Kragujevcu dobro posluje, vendar je neto učinek tega izvoza šibek, saj se večina delov uvaža, v Srbiji pa se vozila le sestavljajo.

Izvažamo tudi veliko polizdelkov, kot je baker (kitajsko podjetje Ziđin), dobre rezultate pa dosega tudi IT sektor, kar je uspeh domačih strokovnjakov, ki delajo po vsem svetu, kjer so pogoji boljši.

Kitajski Linglong je velika družba, katere podružnica v Zrenjaninu dosega dobre izvozne rezultate, vendar ostaja vprašanje prihodnosti, saj ji je prepovedan izvoz v ZDA zaradi domnevne uporabe prisilnega dela – navaja Drašković.
 

V konfliktu velikih sil nam ostaja regija

Velika škoda je, poudarja, da mala in srednja podjetja v Srbiji, katerih izvoz upada, nimajo zadostnih proizvodnih kapacitet, zato bi se morala bolj povezovati.

– Do večjih izvoznih trgov lahko pridejo le, če so povezana in podprta z večjimi podjetji ter s pomočjo poslovnih združenj. Tudi kmetijstvo bi doseglo boljše rezultate, če bi izvažalo več končnih izdelkov namesto surovin – ocenjuje Drašković in opozarja, da oblast ne posluša izvoznikov glede tečajne politike.

Profesor Ekonomske fakultete v Beogradu Ljubodrag Savić meni, da so geopolitična dogajanja eden ključnih razlogov za slabši izvoz.

– Največji izvozni trg je EU, ki trenutno gospodarsko zaostaja v primerjavi z Rusijo, Kitajsko in ZDA. Nemčija ima težave, Rusija je v vojni, ZDA pa uvajajo carine. V takih razmerah je težko najti nadomestne trge – pravi Savić. Dodaja, da zaradi manjšega izvoza počasneje raste tudi uvoz surovin in repromateriala.
 

Ni pomembno le število sporazumov

Srbija ima poleg EU in CEFTA/EFTA odprt dostop tudi do trgov Evrazijske unije, Turčije, Kitajske, ZAE in Egipta.

V pripravi so novi sporazumi, vendar po mnenju Dragoljuba Rajića ni cilj le njihovo število, temveč njihova učinkovita uporaba.

To je odvisno od konkurenčnosti proizvodov, poznavanja trgov in sposobnosti zagotavljanja kakovosti ter kontinuitete dobave.

– Konkurenčnost dodatno zmanjšujejo visoki stroški energije, neugodni krediti, inflacija in dražja delovna sila – pravi Rajić.

Kot dodatna problema navaja pravno negotovost in nejasen mednarodni položaj Srbije, kar vpliva na percepcijo tujih partnerjev.

Srbija se mora strateško odločiti, kam želi usmeriti izvoz – Kitajska ponuja omejene možnosti, medtem ko so arabski trgi bolj perspektivni za tehnologijo in določene proizvode. Kljub temu ostaja regija najbližji in najpomembnejši trg.

Med podjetji, ki ne beležijo padca izvoza, je tudi Svislajon. Lastnik Rodoljub Drašković poudarja, da podjetje temelji na lastnih zmogljivostih in stabilnih partnerstvih.

– Naš izvoz znaša med 250 in 300 milijonov evrov letno in zajema tako regijo kot oddaljene trge, od ZDA do Avstralije – zaključuje Drašković.


Pripravil:

Slovenski poslovni klub
e-naslov: klub@spk.rs

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.