V veljavo je stopila uredba o zaščiti evropskih obrtnih in industrijskih izdelkov
V veljavo je stopila uredba o obrtni in industrijski geografski označbi (CIGI). Njen namen je poenotiti zaščito dragocenih evropskih obrtnih in industrijskih izdelkov, kot so limogeški porcelan, solingenski noži, carrarski marmor ali vezenine z Madeire. Do zdaj so morali na primer proizvajalci »burgundskega kamna« registrirati svojo geografsko označbo v vsaki državi članici EU. Z uredbo CIGI lahko obrtniki in industrijski proizvajalci z eno samo registracijo geografske označbe pridobijo zaščito v vseh 27 državah članicah EU.Geografske označbe zagotavljajo varstvo pravic intelektualne lastnine za določene proizvode, katerih bistvene lastnosti so tesno povezane s proizvodnim območjem.
Imena proizvodov izpolnjujejo pogoje za "geografsko označbo" (GO), če imajo izrazito povezavo s krajem porekla, bodisi zaradi kakovosti, ugleda ali značilnih lastnosti. Ta povezava mora biti bistveno povezana z geografskim poreklom, predpogoj za geografsko označbo pa je izvedba vsaj ene proizvodne faze na določenem območju. Priznanje geografske označbe omogoča potrošnikom, da zaupajo kakovostnim proizvodom in jih razlikujejo, hkrati pa proizvajalcem pomaga pri boljšem trženju njihovih proizvodov.
V EU že desetletja velja posebna zaščita geografskih označb za vina, žgane pijače ter druge kmetijske proizvode in živila. Šampanjec ali parmski pršut (šunka) sta znana primera kmetijskih geografskih označb, katerih okvir velja že od leta 1992.
Od 1. decembra 2025 bodo tudi obrtni in industrijski izdelki v celoti upravičeni do zaščite geografskih označb na ravni EU. 16. november 2023 je bil pomemben mejnik, saj je začela veljati nova Uredba (EU) 2023/2411 o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke.
Nova Uredba (EU) 2023/2411 vzpostavlja enoten naslov EU za zaščito imen obrtnih in industrijskih izdelkov v vseh državah EU. Ta naziv se podeli izdelkom, ki izvirajo iz določenih krajev ali regij, imajo lastnosti, ugled ali značilnosti, ki so bistveno povezane z njihovim geografskim poreklom, in vključujejo vsaj en proizvodni korak na tem območju.
Proizvajalci obrtnih in industrijskih izdelkov bodo lahko prepovedali uporabo teh imen za podobne izdelke, proizvedene zunaj določenih geografskih območij. Poleg tega bo novi naziv EU proizvajalcem iz EU omogočil, da zaprosijo za mednarodno zaščito za proizvajalce iz EU, ki želijo zaščititi svoje geografske označbe. Tudi proizvajalci iz držav, ki niso članice EU, lahko v okviru te nove sheme EU zahtevajo zaščito svojih znanih obrtnih in industrijskih proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve EU.
Preverjanje in registracija geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke bosta potekala v dveh fazah, najprej na nacionalni ravni in nato na ravni Unije. Za razliko od sistema geografskih označb za zaščito kmetijskih proizvodov bo za preverjanje in registracijo na ravni EU odgovoren Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO).
Komisija ohrani pristojnost, da v posebnih primerih odloči o odobritvi vloge za geografsko označbo. V fazi preverjanja bo potekal postopek ugovora.
Po registraciji na nacionalni ravni so javni organi pooblaščeni za izvajanje tržnega nadzora in preverjanja. Proizvajalci lahko sami prijavijo skladnost s specifikacijami proizvoda, pri čemer jim bodo močno pomagali regionalni organi, ki lahko v izjemnih primerih delujejo kot vlagatelji zahtevka za geografsko označbo.
Države članice EU, EUIPO, Komisija in zainteresirane strani bodo imele dve leti časa, da se pripravijo na polno uporabo novega sistema, predvidoma 1. decembra 2025. Obstoječe nacionalne geografske označbe obrtnih in industrijskih proizvodov bodo prenehale obstajati eno leto po datumu začetka uporabe uredbe, to je decembra 2026.
Več:
Pripravil:
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be
