Covid-19: vpliv na izdatke za zdravstveno varstvo
V času pandemije koronavirusa so se v nekaterih državah zmanjšali stroški za zdravstveno varstvo. Analitiki pričakujejo, da se bo okrevanje pričelo konec leta 2020 in nadaljevalo v 2021.
V večini recesij je bilo zdravstveno varstvo eden najbolj odpornih sektorjev. The Economist Intelligence Unit ocenjuje, da so se leta 2009 sredi svetovne finančne krize izdatki za zdravstvo v 60 največjih svetovnih gospodarstvih povečali za 2,8% (merjeno v ameriških dolarjih). Za leto 2020 napovedujejo močno zmanjšanje svetovnega gospodarstva, prav tako se bodo za 1,1% znižali izdatki za zdravstveno varstvo (merjeno v ameriških dolarjih). Boj proti novemu koronavirusu (Covid-19) je namreč povzročil močno zmanjšanje izdatkov za zdravstveno oskrbo, saj so bile vse nenujne storitve odpovedane, bolniki pa so se izogibali bolnišnicam in klinikam.
Finančne posledice za podjetja v tem sektorju so bile izrazite, zlasti v državah z velikim deležem zasebnega zdravstva. V prvem četrtletju 2020 se je ameriški BDP zmanjšal za 4,8 %, k temu je delno prispeval 18 % upad izdatkov za zdravstvo glede na prejšnje leto. Aprila so vpliv občutili tudi na trgu delovnih mest, saj je po podatkih ameriškega Urada za statistiko dela (Burreau of Labor Statistics) zaposlenost v zdravstvenem sektorju upadla za 1,4 milijona. Podobno so se tudi na Kitajskem izdatki za zdravstvo v prvem četrtletju leta 2020 znižali za 10,2 % glede na prejšnje leto, kar presega skupni 9,2 % padec potrošnje.
V državah s prevladujočim javnim zdravstvenim sistemom ni prišlo do večjih izgub delovnih mest zaradi upada izdatkov v zdravstvu, je pa razkrilo njihove rezervne zmogljivosti. V Nemčiji so tako rezervne zmogljivosti skupaj z obsežnim testiranjem in spremljanjem okužb pripomogle k nižjemu številu smrtnih primerov kot pa v sosednjih državah, čeprav se je ob tem sprožila debata, ali ima država preveč bolnišnic. Nemčija je v prvem četrtletju 2020 namenila 1,1 milijarde EUR za zdravje, okolje, šport in rekreacijo v primerjavi s 533 milijoni EUR v preteklem letu, kar je predvsem posledica višjih izdatkov za zdravstvo v mesecu marcu. Z nujnim proračunom, ki je bil sprejet konec marca, so povečali sredstva ministrstva za zdravje za več kot 3 milijarde EUR oz. 20 %.
Vir: The Economist Intelligence Unit
Vir: The Economist Intelligence Unit
Glede na to dinamiko in negotovosti, ki jih povzroča epidemija, je težko napovedati zdravstvene izdatke za leto 2020. V večini držav prihaja predvsem do zamud pri zdravstveni oskrbi, ne pa do odpovedi. Na Kitajskem, kjer je pandemija že precej pod nadzorom, ocenjujejo, da se bodo izdatki za zdravje v drugem četrtletju postopoma povišali, v tretjem četrtletju normalizirali in v četrtem rahlo pospešili, kar bo prispevalo k izravnavi krčenja v prvem četrtletju. V ZDA in v večjem delu Evrope se bo okrevanje zamaknilo do tretjega četrtletja.
Izdatki za zdravstveno varstvo naj bi se za leto 2020 le nekoliko znižali v nominalnem izračunu lokalne valute v večini razvitih držav. V ZDA se bodo izdatki za zdravstvo v letu 2020 zmanjšali za samo 1% glede na prejšnje leto (glej tabelo). Glede na pričakovanja se bo BDP zmanjšal na večini trgov G20, izdatki za zdravstvo kot delež BDP pa se bodo močno povečali. Izjema sta dva trga G20, kjer bo BDP še naprej naraščal: Kitajska in Indonezija. V teh dveh državah naj bi izdatki za zdravstveno oskrbo še naprej rastli, čeprav počasneje kot v letu 2019.
Analitiki na napovedujejo, da se bodo na svetovni ravni izdatki za zdravstveno varstvo dvignili na 10,4 % BDP v primerjavi z 10,1 % BDP v letu 2019. Ta delež se bo gibal od 16,7% BDP v Severni Ameriki do le 5,6 % BDP na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Merjeno v ameriških dolarjih pa je slika nekoliko drugačna. Dolar naj bi se letos okrepil, saj bodo vlagatelji iskali varno zavetje. To bo zmanjšalo navidezno rast izdatkov za zdravstvo v Aziji in povzročilo znižanje izdatkov merjeno v dolarjih v Latinski Ameriki, kjer so valute še posebej ranljive.
Številne države bodo morale nameniti precej sredstev za nova zdravljenja in cepiva proti koronavirusu v prizadevanju za trajni izhod iz karantene. Vlade bodo morale zapolniti številne vrzeli v zdravstvenih sistemih, ki jih je razkrila pandemija. V ZDA je bilo tako vprašanje zdravstvene reforme aktualno že v času pred predsedniškimi volitvami novembra 2020, pandemija covid-19 pa je še dodatno povečala pritisk. Medtem ko si nekateri republikanci prizadevajo odpraviti še zadnje ostanke zakona o dostopni oskrbi (znanega kot Obamacare), pa liberalni demokrati pozivajo k obsežnemu povečanju vladnega financiranja zdravstva.
Ta pritisk in konsolidacija zdravstvenega sektorja po letošnjem krču bo verjetno v letu 2021 spodbudila močno povečanje izdatkov za zdravstveno varstvo v ZDA. Skupaj z okrevanjem valut v drugih regijah bo to spodbudilo rast na svetovni ravni. Glede na napoved, ki zajema 60 državah, naj bi se skupna poraba za zdravstveno varstvo v letu 2021 povečala za 5,5% (merjeno v ameriških dolarjih), podobno kot leta 2018, vendar hitreje kot v katerem koli drugem letu po svetovni finančni krizi.
Vir: The Economist Intelligence Unit
