Izvoz poganja okrevanje Slovenije po krizi
Potem ko se je obseg bruto domačega proizvoda Slovenije leta 2009 zmanjšal za 8,1 odstotka, se je lani okrepil za 1,2 odstotka. Najbolj pomemben dejavnik pozitivne gospodarske rasti je bilo zunanje povpraševanje; proti koncu leta se je sicer rast izvoza nekoliko upočasnila, medtem ko se je rast uvoza ravno v zadnjih mesecih leta pospešila.
V letu 2010 se je obseg izvoza slovenskega blaga in storitev povečal za slabih 14 odstotkov na 18,2 milijarde evrov, še nekoliko bolj pa se je zvišal uvoz, namreč za skoraj 15 odstotkov na 19,6 milijarde evrov.
Slovenija je tako lani še nekoliko povečala primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci, ki se je vse do leta 2008 vztrajno povečeval, predlani pa zdrsnil na rekordno nizkih malenkost manj kot 1,1 milijarde evrov. Presežek uvoza nad izvozom se je v letu 2010 v primerjavi z letom prej povečal za 27 odstotkov in dosegel 1,4 milijarde evrov.
Slovenski izvoz je lani sledil okrevanju najpomembnejših trgovinskih partneric naše države. A čeprav je bila rast s skoraj 14 odstotki visoka, pa se ravnem iz obdobja pred krizo približuje počasneje kot v večini ostalih držav EU. V letu 2010 je tako slovenski izvoz še vedno za dobrih 20 odstotkov zaostajal za doslej rekordnim letom 2008, ko je Slovenija izvozila za skoraj 20 milijard evrov blaga in storitev.
Najpomembnejše slovensko izvozno blago ostajajo stroji in transportne naprave, med katerimi prevladujejo električni stroji in osebni avtomobili, ter kemični proizvodi, večinoma medicinski in farmacevtski proizvodi. Slovenska podjetja so jih lani izvozila za skupaj skoraj deset milijard evrov, kar predstavlja krepko polovico celotnega slovenskega izvoza.
EU je daleč najbolj pomemben trg za slovensko blago, kar slabih 72 odstotkov ga namreč najde kupce na trgih EU. Države izven unije so manj povpraševale po slovenskem blagu: medtem ko se je slovenski izvoz v EU lani povečal za skoraj 17 odstotkov, pa se je v države drugod po svetu za manj kot sedem odstotkov.
Med posameznimi državami ostajajo Nemčija, Italija, Avstrija, Francija in Hrvaška najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije, največji slovenski izvozniki pa Revoz, Krka in Gorenje.
V Nemčijo so slovenska podjetja lani izvozila blaga in storitve v vrednosti 3,6 milijarde evrov, kar je skoraj ena petina vrednosti celotnega lanskega izvoza. Izvoz v Italijo je bil vreden 2,2 milijarde evrov, v Avstrijo 1,5 milijarde evrov, v Francijo nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov in na Hrvaško 1,2 milijarde evrov.
Stroji in transportne naprave so tudi najpomembnejše blago, ki ga Slovenija kupuje v tujini: njihova vrednost je lani s 5,8 milijarde evrov predstavljala blizu 30 odstotkov celotnega slovenskega uvoza. Sledijo kemični proizvodi ter mineralna goriva in maziva.
Tudi uvoženo blago v Slovenijo ne prihaja prav od daleč: iz katere od članic EU je lani prišlo kar 78 odstotkov celotnega uvoza. Največ kupujemo v Nemčiji, Italiji, Avstriji in Franciji in na Madžarskem.
