EU akt o krožnem gospodarstvu spreminja embalažo in recikliranje

 

EU pripravlja celovit zakonodajni okvir o krožnem gospodarstvu

Predlog je del širše strategije EU za krožno gospodarstvo, katere cilj je zmanjšanje količine odpadkov, povečanje stopenj recikliranja ter vzpostavitev enotnega trga za reciklirane materiale. EU si obenem prizadeva do leta 2030 podvojiti delež krožne rabe materialov.
 
 
 

Poudarek na embalaži in sekundarnih surovinah

Eden ključnih ciljev akta je izboljšati dostopnost in kakovost sekundarnih surovin, zlasti reciklirane plastike, papirja in kovin, ki se uporabljajo v embalaži.

Evropska komisija ugotavlja, da trenutni sistem ne zagotavlja dovolj kakovostnih recikliranih materialov za potrebe industrije. Nova pravila bodo skušala to vrzel zapolniti z usklajevanjem standardov med državami članicami ter zmanjševanjem trgovinskih ovir.

Pričakuje se vzpostavitev enotnega trga sekundarnih surovin, kar bo proizvajalcem embalaže omogočilo stabilnejšo dobavo in enotno kakovost recikliranih materialov.

Hkrati bodo podjetja soočena z zahtevami glede obveznega deleža recikliranih materialov in sledljivosti surovin.
 

Strožji standardi za oblikovanje in recikliranje

Akt nadgrajuje obstoječe politike EU z večjim poudarkom na oblikovanju izdelkov za recikliranje in ponovno uporabo. Embalaža je zaradi velike količine odpadkov in kratke življenjske dobe eno ključnih področij ukrepanja.

Zakonodaja bo uvedla skupna pravila za spodbujanje trajnejših materialov in popravljivih izdelkov.

Pomembno vlogo bo imela tudi prihajajoča Direktiva o popravilih, ki začne veljati 31. julija 2026 in proizvajalce zavezuje k popravilom izdelkov v razumnem času in po dostopni ceni.

Za proizvajalce embalaže to pomeni prehod k večkratno uporabnim rešitvam, poenostavljenim materialnim strukturam in jasnejšemu označevanju za recikliranje.
 

Vpliv na industrijo in cilji do leta 2030

Akt o krožnem gospodarstvu je del širših pobud EU, kot sta industrijski zeleni dogovor (Clean Industrial Deal) in Kompas konkurenčnosti (Competitiveness Compass), ki si prizadevata za krepitev dobavnih verig in zmanjšanje odvisnosti od uvoženih surovin.

Med ključnimi sektorji so tudi vrednostne verige, povezane z embalažo, kot so plastika, baterije, vozila in tekstil. Te panoge se bodo soočile s strožjimi zahtevami glede predelave in ponovne uporabe materialov.

Cilj Evropske Komisije je do leta 2030 podvojiti stopnjo krožnosti gospodarstva, kar bo zahtevalo večjo učinkovitost recikliranja in večjo uporabo recikliranih materialov v embalaži.

Za podjetja to pomeni prilagoditev novim regulativnim zahtevam ter obvladovanje stroškov, povezanih s preoblikovanjem izdelkov, nabavo surovin in poročanjem.

Končne zakonodajne podrobnosti bodo določile hitrost prilagoditev dobavnih verig in način izvajanja pravil v državah članicah.


Viri:

• Factiva
• MarketLine
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Kako daleč je Evropa pri zeleni industrijski transformaciji
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal