EU je odobrila strategijo za vodno odpornost

 

Evropska komisija je odobrila Strategijo EU za vodno odpornost

EU je začrtala smernice za obvladovanje vse bolj očitne resničnosti: voda, ki je ključna za naše preživetje, ni več samoumevna dobrina. To še posebej velja v sedanjem času, ko posledice človekove dejavnosti in podnebne krize pospešujejo tako njeno pomanjkanje, kot tudi nevarnosti, povezane s to naravno dobrino.

Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) 20 % evropskega ozemlja in 30 % prebivalstva trpi zaradi vodnega stresa. Organizacija združenih narodov pa ocenjuje, da je 90 % naravnih nesreč povezanih z vodo.

V tem okviru je Evropska komisija odobrila Strategijo EU za vodno odpornost, načrt, namenjen obnovi in zaščiti vodnega kroga, zagotavljanju čiste in cenovno dostopne vode za vse ter ustvarjanju trajnostnega, odpornega, pametnega in konkurenčnega vodnega gospodarstva v Evropi.

Po besedah Ursule von der Leyen, predsednice Evropske komisije, dokument določa glavne smernice ukrepanja, ki so potrebne, da zaščitimo to redko dobrino, ki je ključna za življenje.

 
 

Lokalni kriteriji za zmanjšanje porabe

Čeprav z različno intenzivnostjo, se vseh 27 držav članic sooča s skrajnimi vremenskimi pojavi, ki so nedvomna posledica podnebnih sprememb. Poplave, suše in požari niso več redkost, ampak postajajo vse pogostejši in bolj uničujoči pojavi.

Evropski državljani se vse pogosteje soočajo z realnostmi, ki neposredno vplivajo na njihovo zdravje in pretresajo gospodarstva, ki si jih prizadevajo ohranjati. Evropska komisija izpostavlja, da je 5 od 10 največjih globalnih tveganj za podjetja povezanih z vodo.

Strategija EU za vodno odpornost temelji na 3 ključnih točkah skupnega delovanja, pri čemer je v ospredju cilj obnove in zaščite vodnega kroga, ki se opira na obstoječo zakonodajo, kot sta Okvirna vodna direktiva in Direktiva o obvladovanju poplav.

Za ustrezno ohranjanje vode od izvira do morja, Evropska komisija vključuje konkretna orodja in ukrepe za izboljšanje zadrževanja vode v tleh, preprečevanje onesnaževanja ter ustavitev izpustov onesnaževal v pitno vodo. V ta namen je objavila vrsto priporočil, ki določajo vodilna načela za zmanjšanje porabe vode.

EU želi do leta 2030 izboljšati učinkovitost za najmanj 10 % in predlaga, naj države članice same določijo kriterije, ki ustrezajo njihovim okoliščinam.

Med usmeritvami je tudi potreba po modernizaciji infrastrukture z digitalnimi rešitvami za zmanjšanje uhajanja vode in izgub, ki se med državami gibljejo med 8 % in 57 %. 
 

Odstranjevanje onesnaževal vode

Po podatkih EEA ima le 37 % površinskih vodnih teles v Evropi dobro ali zelo dobro ekološko stanje, medtem ko jih ima le 29 % dobro kemično stanje.

Dolgotrajna onesnaževala, kot so živo srebro, plastika ter per- in polifluorirane snovi (PFAS), so glavni vzrok kemičnega onesnaženja. Evropska komisija navaja, da 59 % nadzornih točk v rekah, 35 % v jezerih in 73 % v obalnih vodah presega okoljske standarde za te snovi. Brez teh snovi bi kar 80 % površinskih voda lahko doseglo dobro kemično stanje.

PFAS snovi, znane tudi kot večne kemikalije, predstavljajo resno grožnjo zdravju državljanov, saj onesnažujejo ključne vodne vire. Njihovo širjenje povzroča tudi gospodarske izgube, ocenjene med 52 in 84 mlrd EUR evrov letno, saj so mnoge od teh snovi rakotvorne.

Te snovi ogrožajo zdravje, kakovost vode, pridelavo hrane in industrijske dejavnosti. Njihovo odstranjevanje je zato postalo osrednja točka strategije EU za vodno odpornost, ki vključuje tudi sanacijo že onesnaženih območij ter zaščito še neonesnaženih.

Evropska komisija ocenjuje, da bi lahko sanacija PFAS v Evropi stala med 5 in 100 mlrd EUR letno. Samo v vodnem sektorju bi lahko strošek dosegel 18 mlrd EUR. Odstranjevanje določenih onesnaževal, kot je trifluoroocetna kislina (TFA), različica PFAS, zahteva zapletene postopke, pri katerih je treba iz vode odstraniti vse minerale in jih nato znova dodati.

Strategija EU zato podpira oblikovanje javno-zasebnih pobud za razvoj metod za zaznavanje in obdelavo onesnaževal, pri čemer naj bi javna sredstva uporabili le tam, kjer ni mogoče določiti odgovornega za onesnaženje.


 

Investicijska vrzel

Strategija priznava, da v sektorju voda obstaja letna investicijska vrzel v višini približno 23 mlrd EUR, saj se trenutno na leto vloži približno 55 mlrd EUR, kar ne zadostuje.

Za zapolnitev te vrzeli predlaga povečanje razpoložljivih sredstev iz kohezijske politike za vodne projekte in razvoj načrta za kredite za naravo, za mobilizacijo zasebnih vlaganj v rešitve, ki temeljijo na naravi, modernizacijo infrastrukture, zmanjšanje izgub in digitalizacijo.

Evropska investicijska banka (EIB) v sodelovanju z Evropsko komisijo načrtuje uvedbo novega programa za vodo in svetovalnega organa za trajnostno upravljanje voda v vrednosti 15 mlrd EUR za obdobje 2025–2027.
 

Pregled Direktive o nitratih bo pripravljen še letos

Strategija poudarja, da mora biti omejevanje onesnaževanja z hranili prednostna naloga za izboljšanje kakovosti voda. Hranila iz kmetijstva, industrije in drugih virov vplivajo na zdravje ljudi, povzročajo cvetenje alg in zmanjšujejo raven kisika, kar je lahko usodno za vodne ekosisteme.

Glede na študijo Stroški in koristi dušika za Evropo in posledice za omilitvene ukrepe, bi lahko družbeno-ekonomske izgube, povezane zgolj z dušikom, znašale med 75 mio EUR in 485 mio EUR letno.

Dokument poudarja potrebo po boljši implementaciji Direktive o nitratih v vseh državah članicah, zato je v teku pregled te zakonodaje, ki naj bi bil pripravljen še letos.

Za spremljanje izvajanja strategije bo Evropska komisija organizirala bienalne forume o vodni odpornosti, pri čemer se prvi pričakuje decembra 2025, srednjeročni pregled pa bo izveden leta 2027.
 
Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• Insight EU Issue Monitor Posts (IEU-P)
• Foto: iStock

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

EU je na dobri poti, da doseže podnebni cilj za leto 2030



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal