Evropski gozdovi absorbirajo vse manj CO2, kar ogroža podnebne cilje EU

 
Študija, ki je bila izvedena v sodelovanju z Univerzo v Firencah in objavljena v reviji Nature kaže, da evropski gozdovi izgubljajo sposobnost absorpcije CO₂, kar ogroža podnebne cilje EU.
 

Ponor ogljika se je v evropskih gozdovih v zadnjih 10 letih zmanjšal za skoraj tretjino

Evropski gozd, ki se je v 2. polovici prejšnjega stoletja močno razširil in svojo površino potrojil, danes pokriva približno 40 % evropske celine in je največji naravni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam.

Drevesa iz ozračja vsrkavajo CO₂, ki je glavni povzročitelj globalnega segrevanja, in ogljik zadržujejo v deblih, listju, koreninah ter ga vežejo tudi v tla.

Strokovnjaki ocenjujejo, da so evropski gozdovi med letoma 1990 in 2022 iz zraka odstranili približno 10 % emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človeška dejavnost (predvsem z izgorevanjem fosilnih goriv), ter postali glavni ponor ogljika za ublažitev človekovih vplivov na podnebje.

Težava, ki so jo zdaj zaznali raziskovalci, pa je, da ta izjemen prispevek k reševanju planeta močno upada.
Med letoma 2010 in 2014 so evropski gozdovi letno iz ozračja odstranili 457 mio ton CO₂, desetletje kasneje, med letoma 2020 in 2022, pa je ta količina padla na 332 mio ton letno. To pomeni približno -27 % ali skoraj tretjino manj.

Strokovnjaki opozarjajo, da zmanjševanje ponora ogljika ne kaže le na oslabljeno biotsko raznovrstnost, temveč ogroža tudi izpolnitev ciljev Pariškega sporazuma, ki želi omejiti dvig temperature Zemlje na manj kot 2 stopinji nad predindustrijsko raven.

Za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050, torej da ponori odstranijo toliko toplogrednih plinov, kolikor se jih izpusti, bi morali evropski gozdovi do leta 2030 vsako leto vsrkati vsaj 310 mio ton CO₂. Glede na trenutni upad raziskovalci ocenjujejo, da to ne bo mogoče. 

Vzroki za zmanjšano absorpcijo CO₂

• Upad absorpcije ogljika je posledica več dejavnikov. Med glavnimi so:
• intenzivnejša komercialna sečnja
• porast požarov, neurij in škodljivcev (tesno povezanih s podnebnimi spremembami), kar vodi v še več sečenj
• zmanjševanje pogozdovanja, ki vodi v staranje gozdov in manjšo sposobnost vezave CO2
• pogostejši vročinski valovi in suše, ki zmanjšujejo fotosintezo in produktivnost dreves.

 
Ti vplivi, opozarjajo avtorji, lahko trajajo več let, oslabijo gozdove in povečajo gozdno smrtnost, kar dodatno zmanjšuje sposobnost vezave ogljika.

Pametno gospodarjenje z gozdovi za spremembo razmer 

Raziskovalna skupina meni, da je gozdni upad zelo resen in zahteva takojšnje ukrepanje oblasti.

Kot prvi korak predlagajo boljše spremljanje evropskih gozdov, da bi natančno ugotovili stopnjo njihovega propadanja in vzroke, ter oblikovali ukrepe za večjo odpornost.
Potrebno je staviti na trajnostno in podnebno pametno upravljanje, ki gozdove obravnava kot prostore, ki nam nudijo veliko več kot zgolj les, na primer zaščito tal, uravnavanje vodnega kroga in življenjski prostor za živali in rastline. Gozdovi so z več vrstami in raznoliko strukturo (drevesa različnih velikosti in debelin) odpornejši na podnebne spremembe.

Drugi predlog je temeljita sprememba v upravljanju gozdov, da gozdovi ne bodo samo vir lesa. Ta pristop zahteva ravnovesje med proizvodnimi dejavnostmi, kot je sečnja, in ohranjanjem naravnih habitatov. Študija predlaga znanstveno podprte modele upravljanja, ki vključujejo gozdove različnih starosti in z različnimi stopnjami zaščite, izmenjujejo se območja za trajnostno proizvodnjo in za strogo varovanje. To bi pomagalo ohranjati biotsko raznovrstnost in zadrževati ogljik v različnih delih gozda , v živem lesu, odmrlem lesu in tleh.

Tretji steber je pogozdovanje. Potrebno je natančno opredeliti območja, kjer je v EU sploh še smiselno saditi drevesa, saj bo pomanjkanje vode močno vplivalo na prihodnost novih gozdnih površin. Ta rešitev bo možna le na določenih območjih z ugodnimi podnebnimi pogoji.
 
Viri:

• Factiva
• ANSA - Agenzia Nazionale Stampa Associata
• Agencia EFE
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju lesne industrije

Globalna izguba gozdov je leta 2024 dosegla rekordno visoko raven


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.