Kako uredba PPWR spreminja embalažo v Evropi?
PPWR kot odgovor na preveč odpadne embalaže
Trajnost vključuje tudi embalažo. Zasnova, ponovna uporaba in možnost recikliranja so stebri, na katerih je treba graditi, da bi zmanjšali vpliv embalaže na okolje in na tem področju spodbujali krožno gospodarstvo.Nova evropska uredba PPWR (Packaging and Packaging Waste Regulation) določa zavezujoče zahteve za podjetja in uvaja nove potrošniške navade glede vseh vrst embalaže.
Uredba (EU) 2025/40 (PPWR) je začela veljati 11. februarja 2025, njena obvezna uporaba pa se začne 12. avgusta 2026.
Njen cilj je zmanjšati količino odpadkov, kvarjenje in vpliv embalaže na okolje skozi celoten življenjski cikel. Hkrati želi na ta način omejiti porabo primarnih surovin in spodbuditi prehod v bolj trajnostno, krožno gospodarstvo.
Po podatkih Evropske komisije vsak Evropejec v povprečju ustvari skoraj 180 kg odpadne embalaže na leto. Poleg tega je embalaža ena glavnih porabnic primarnih materialov, saj je kar 40 % plastike in 50 % papirja v EU namenjenih prav embaliranju. Brez ukrepanja bi se količina odpadne embalaže v EU do leta 2030 povečala za nadaljnjih 19 %, količina odpadne plastike pa za 46 %.
Da bi se izognili takšnemu scenariju, PPWR posega v vse faze, povezane z embalažo: zasnovo, uporabo, ponovno uporabo in recikliranje.
Podjetja bodo morala vlagati v preoblikovanje izdelkov, nabavo recikliranih materialov in prilagoditev operativnih procesov. Svojo vlogo pa bodo imeli tudi potrošniki, saj se bodo morali prilagoditi predvsem ločenemu zbiranju odpadkov in pogostejši uporabi možnosti za ponovno uporabo.
Evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži, ki je ključni element zelenega dogovora, nadomešča staro Direktivo 94/62/ES in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, brez potrebe po prenosu v nacionalno zakonodajo (za razliko od direktive).
Nova pravila veljajo za vso embalažo, ne glede na material (plastika, papir, kovina, steklo) in izvor (industrijska, komercialna, gospodinjska).
Glavni cilj je do leta 2040 zmanjšati tovrstne odpadke za -15 % na državo članico in na prebivalca v primerjavi z letom 2018. Po oceni Komisije bi to privedlo do splošnega zmanjšanja odpadkov v EU za približno -37 % v primerjavi s scenarijem brez zakonodajnih sprememb.
Za dosego tega cilja se zakonodaja začne s preprečevanjem, tako da določa zavezujoče cilje za zmanjšanje embalaže, nadaljuje s ponovno uporabo, kjer predvideva obvezne minimalne deleže za embalažo za večkratno uporabo (zlasti za sektor HORECA, transport in e-trgovino), ter uvaja popolno možnost recikliranja vse embalaže do leta 2030.
Besedilo predpisuje tudi obvezne minimalne deleže reciklirane plastike, prepoved nepotrebne embalaže (npr. dvojna embalaža, čisto estetska embalaža) ter označevanje z enotnimi simboli in oznakami po celotni EU, kar bo olajšalo pravilno odlaganje kjerkoli na evropskem trgu. Odgovornost proizvajalca (EPR) se dodatno razširja: tisti, ki dajejo embalažo na trg, plačajo več, če več onesnažujejo.
Vendar se bodo obveznosti uvajale postopoma:
- Do 17. februarja 2027 morajo ponudniki gostinskih storitev in hrane za s seboj omogočiti uporabo lastne embalaže potrošnikov pod enakimi ekonomskimi pogoji kot pri embalaži za enkratno uporabo.
- Do 17. februarja 2028 se pričakuje aktivacija sistemov za embalažo za večkratno uporabo v trgovini na drobno (pod pogoji, ki niso manj ugodni od tistih za enkratno uporabo).
- Končno bo treba do leta 2030 izpolniti številne zavezujoče cilje, kot sta omenjena možnost recikliranja vse embalaže in minimalna vsebnost recikliranih materialov (npr. plastike).
Nekatere določbe (kot so usklajeno označevanje ali specifična merila za recikliranje) bodo v prihodnjih letih pojasnjene z delegiranimi akti in naknadnimi izvedbenimi uredbami.
Poleg proizvajalcev bodo morali zahteve glede ponovne uporabe in ponujanja alternativ enkratni uporabi izpolnjevati tudi končni distributerji (vključno s trgovci na drobno in operaterji v sektorju HORECA). Neupoštevanje določb PPWR bi lahko povzročilo visoke globe.
Z novimi pravili bo EU ustvarila ustrezne pogoje za delovanje načel krožnega gospodarstva – zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj. Bolj trajnostna embalaža in bioplastika predstavljata nove poslovne priložnosti v zelenem in digitalnem prehodu, inovacije in nova znanja, lokalna delovna mesta ter prihranke za potrošnike.
Vendar pa nova pravila sprožajo tudi številne kritike, predvsem v sektorjih, na katere PPWR neposredno vpliva. To so živilska industrija, trgovina na drobno, e-trgovina, vinarstvo, oljarstvo, kozmetika in farmacija.

V pričakovanju mednarodnega sejma embalažne industrije - Innterpack 2026
Predelovalna in pakirna industrija z velikimi pričakovanji pričakujeta mednarodni sejem embalažne industrije Innterpack 2026.Okoli 2.800 razstavljavcev bo od 7. do 13. maja 2026 na sejmišču v Düsseldorfu v Nemčiji predstavilo tehnologije in koncepte predelave in pakiranja.
Na sejmu bodo prevladovale 3 aktualne teme: pametna proizvodnja, inovativni materiali in prihodnja znanja.
Letošnji Innterpack bo še posebno aktualen, saj se embalažna industrija temeljito spreminja. Umetna inteligenca, avtomatizacija in proizvodni modeli, ki temeljijo na podatkih, hitro pridobivajo na pomenu, medtem ko strožji predpisi, stroškovni pritisk, pomanjkanje usposobljene delovne sile ter geopolitične negotovosti, spreminjajo pogoje poslovanja. Vendar pa tehnološki napredek in naraščajoče povpraševanje, zlasti po predpakiranih živilih in farmacevtskih izdelkih, odpirata tudi nove priložnosti za podjetja, ki vlagajo posebej v rešitve, pripravljene na prihodnost.

Viri:
- Factiva
- AKI - Adnkronos International
- Packaging News
- Foto: iStock, www.interpack.com
Preberite še:
Globalni trendi na področju zelenih tehnologij
Leto 2026 bo industriji embalaže prineslo velike regulativne spremembe
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.