Kakšni so obeti za trgovino in globalizacijo v živilski industriji?

četrtek, 13. november 2025

Geopolitična razdrobljenost in nacionalizem prehranske varnosti

Ker svetovni trgovinski sistem postaja vse bolj multi-polaren, poskušajo trgovci na drobno oblikovati vzporedne dobavne verige, prilagojene različnim politikam.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada se je delež neposrednih tujih naložb med geopolitično usklajenimi gospodarstvi v zadnjem desetletju povečal bolj kot delež v geografsko bližnjih trgih.

Zaostruje se tudi politika prehranske varnosti, saj se vlade na skoke cen ali slabe letine odzivajo z izvoznimi prepovedmi, kvotami in kopičenjem zalog.

Medtem tveganje v bližini globalnih prometnih središč, vključno s Suezom, Panamo in Bab el Mandebom, povečuje vrednost drugih transportnih poti.

Regionalne posebnosti

V Aziji bodo države ASEAN postale središče za predelavo in pakiranje hrane, saj Indija in Vietnam postajata vse boljši alternativi Kitajski.
Evropa bo poostrila zahteve glede skrbnega pregleda, zlasti glede dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, in vprašanj človekovih pravic. To bo povečalo stroške skladnosti, kar bi lahko nekatera podjetja spodbudilo k preusmeritvi na regionalne dobavitelje v Severni Afriki in Vzhodni Evropi.
Severna Amerika bo poglobila nearshore dobave v Mehiko, Kanado in znotraj ZDA, s političnim poudarkom na strateških rezervah in odpornosti pristanišč.
Regiji Bližnji vzhod in Severna Afrika se bosta kot neto uvoznici hrane zanašali na dolgoročne dobavne pogodbe in domače skladiščenje.
Latinska Amerika bo še naprej glavna izvoznica žita, govedine in sladkorja, vendar bosta politična nestanovitnost in okoljski nadzor pogojevala dostop do trgov EU in ZDA.

Posledično se bo izbor bolj razlikoval glede na trg, kar bo odražalo lokalna pravila in razpoložljivost, z večjim zanašanjem na regionalna porekla ter pogodbe z več porekli za osnovna živila, da bi se zavarovali pred prepovedmi izvoza in sankcijami.

Stroški skladnosti, zavarovanja in logistike se bodo povečali, kar bo vodilo do pogostejših zvišanj cen in ciljno usmerjenih promocij za ohranitev cenovne dostopnosti.

Trgovci na drobno bodo diverzificirali nabavne poti, da bi se zavarovali pred morebitnimi ozkimi grli. To je ključnega pomena, saj lahko nenadne prepovedi izvoza povzročilo prazne police in s tem povzročijo škodo trgovcem ter zmanjšajo njihov ugled.

Proizvajalci, ki bodo skladni s predpisi in sposobni izpolnjevati več regulativnih režimov, bodo verjetno utrdili ali povečali svoj tržni delež. Manjši proizvajalci bodo morali digitalizirati skladnost in sledljivost, da bodo lahko ostali ohranili status dobavitelja pri trgovcih.

Beljakovinski nadomestki in neenakomerna skladnost s predpisi

Beljakovinski izdelki rastlinskega izvora beležijo visoko rast, zaradi zaskrbljenosti potrošnikov glede zdravja, trajnosti in dobrobiti živali.

Hkrati napredek v bio-proizvodnji izboljšuje okus, teksturo in stroškovne profile alternativnih beljakovin.

Veliki trgovci na drobno vse pogosteje uporabljajo inovacije zasebnih blagovnih znamk, da bi izdelke z beljakovinskimi nadomestki približali običajnim cenovnim razredom.

Regionalne posebnosti

Trgi z močnim proizvodnim potencialom, kot sta EU in ZDA, bi lahko pridobili delež pri izvozu beljakovinskih sestavin.
Jugovzhodna Azija in Latinska Amerika bi lahko del kmetijskih zemljišč preusmerili k stročnicam in fermentacijskim surovinam.
Evropa in Severna Amerika bosta verjetno širili grozde za precizno fermentacijo in gojeno meso, ki bodo izvažali sestavine z blagovnimi znamkami in znanje na področju licenčnih ureditev.
Vloga Azije bo razdeljena, s hitrim sprejemanjem s strani potrošnikov na nekaterih trgih in previdnimi regulativnimi potmi na drugih. Predelovalna središča v državah ASEAN bi se lahko povečala v kategorijah rastlinskega izvora, čeprav se odobritve gojenega mesa razlikujejo.

Ta dinamika bo vplivala na tarifne strukture, pravila o poreklu in skrbni pregled trajnosti, s čimer bo dodala več plasti skladnosti čezmejni trgovini s sestavinami.

Predpisi bodo določili tudi hitrost in geografijo sprejemanja. Nekatere države hitreje napredujejo pri odobritvah gojenega mesa in novih sestavin, druge pa so pri tem bolj previdne. To ustvarja neenakomerno globalizacijo novih kategorij in trgovine. Trgi z jasnimi regulativnimi potmi in podporno industrijsko politiko bodo postali središča za bioreaktorje gojenega mesa, obrate za precizno fermentacijo ter raziskave in razvoj sestavin. Nasprotno pa bodo omejevalni ali počasni postopki odobritve povzročili, da se bodo ti trgi bolj zanašali na uvoz, kar bo segmentiralo svetovni trg.

Trgovci na drobno bodo morali uravnotežiti konvencionalno meso in mlečne izdelke z naraščajočimi alternativnimi možnostmi, prilagojenimi lokalnim regulativnim sprejemljivostim, kulturnim preferencam in občutljivosti cen.

Zasebne blagovne znamke bodo ključne pri uvajanju teh izdelkov v tržišče, vendar bodo zahtevale trdna partnerstva z dobavitelji in zagotavljanje kakovosti, ki temelji na podatkih. Preveriti bo treba tudi tržne ali promocijske trditve (kot so tiste o prehrani ali trajnosti), kar bo zahtevalo dodatno dodelitev virov s strani trgovcev na drobno.

Dobavitelji in ekosistemi višje v verigi se bodo reorganizirali okoli novih vzorcev povpraševanja, pri čemer bosta zaščita intelektualne lastnine in doslednost kakovosti postala odločilna konkurenčna dejavnika.

Globalizacija trgovskih blagovnih znamk

Globalizacija trgovskih blagovnih znamk bo preoblikovala način razvoja, nabave in mednarodnega trženja asortimana hrane in pijače.

Trgovci na drobno bodo zgradili skupne platforme izdelkov, standardizirane recepte in dimenzije embalaže, s čimer bodo omogočili proizvodnjo iste osnovne skupine izdelkov v več regijah z manjšimi lokalnimi prilagoditvami (okusi, certifikati, jeziki itd.).

Naraščajoča internacionalizacija prehrane bo pomenila tudi, da bodo potrošniki vse bolj odprti za ideje o novih živilih zunaj svojih tradicionalnih prehranjevalnih navad.

Višje stroške zadovoljevanja tega povpraševanja s strani trgovcev na drobno, zlasti če jih prodajajo pod svojimi trgovskimi blagovnimi znamkami, lahko izravna naraščajoča kupna moč potrošnikov srednjega razreda. Rezultat je globalna osnovna paleta izdelkov z lokalno prilagojenimi različicami (okusi, trditve, verski certifikati, velikosti pakiranj), ki uravnava stroške, skladnost s predpisi in kulturne posebnosti.

Soproizvajalci in dobavitelji vhodnih materialov prvega reda se bodo lahko konsolidirali in pridobili večje pogodbe z več državami. Ti akterji bodo integrirali zgornje meje proizvodnje (sestavine, embalaža, energija), da bi stabilizirali stroške in zagotovili neprekinjeno oskrbo. Hkrati se bodo sposobni manjši proizvajalci vključili prek platform za skladnost in nabavo storitev, ki upravljajo laboratorijske teste, certifikate (npr. halal, odobritve lokalnih organov za živila). To zmanjšuje trenje pri uvajanju in trgovcem na drobno omogoča, da združijo globalni obseg z lokalno agilnostjo. Kljub temu bodo tisti, ki nimajo interoperabilnih podatkov in sledljivosti, na koncu izključeni iz razpisov.

Vzpon AI agentov v maloprodaji živil

AI agenti bodo preoblikovali trgovino z živili, saj bodo avtonomni agenti usklajevali nakupovalne košarice, nabavo in dostavo na zadnji kilometer.

AI agenti bodo do leta 2050 postali neviden operativni del svetovne trgovine na drobno s hrano in pijačo, njihov vzpon pa bo podpiral vzpon globalnega srednjega razreda, zlasti iz držav v razvoju. Ta gospodinjstva bodo zahtevala sodobne maloprodajne izkušnje, ki zagotavljajo tako cenovno dostopnost kot udobje.

AI agenti lahko zadovoljujejo te potrebe v velikem obsegu, saj lahko različne lokalne preference prevedejo v strojno berljive politike, usklajujejo kompleksno logistiko zadnjega kilometra v gostih urbanih okoljih in skrajšajo cikle inovacij izdelkov, tako da lahko blagovne znamke sledijo spreminjajočim se okusom in predpisom.

Pri potrošnikih bodo AI agenti preusmerili nakupovanje živil iz občasnega v nenehno oskrbovanje. Gospodinjski AI agenti se bodo naučili vodenja zalog v shrambah in prehranskih zahtev, nato pa bodo optimizirali košarice pri trgovcih na podlagi cene, svežine in zanesljivosti dostave.

Trgovci, ki so usmerjeni v prihodnost, bodo svoje operativne modele preoblikovali okoli interakcije med AI agenti, čeprav bo to zlasti na začetku drago. Vendar jim bo to omogočilo, da izdelke hitro uvedejo na nove trge srednjega razreda, hkrati pa bodo z modularno embalažo in označevanjem upoštevali lokalne okuse, jezike in certifikate.

Dolgoročno bodo AI agenti omogočili, da bo nakupovanje živil postalo ambientalna dejavnost, kjer bodo povezani aparati in kuhinjski senzorji AI agentom posredovali podatke o porabi gospodinjstev, kar bo omogočilo pravočasno dopolnjevanje zalog.