Kenija - vzhajajoča zvezda Afrike v globalni logistiki

 

Kenija - ključno logistično središče, ki povezuje Afriko z Azijo, Bližnjim vzhodom in Evropo

Kenija posodablja svoja pristanišča, širi zmogljivosti zračnega tovornega prometa in krepi trgovinske vezi s svetovnimi trgi. Hkrati se uveljavlja kot ključno logistično središče, ki povezuje Afriko z Azijo, Bližnjim vzhodom in Evropo.

Ta njena vloga v svetovni trgovini in logistiki je rezultat njene strateške lege, močnih naložb v infrastrukturo in poglabljanja mednarodnih partnerstev.

Strateška lega Kenije ob Indijskem oceanu ostaja njena velika prednost. Ker se dobavne verige diverzificirajo in ladijske linije iščejo alternativna pristanišča zaradi globalnih motenj, pristanišči Mombasa in Lamu ponujata zanesljive možnosti za prevoz tovora.

Poleg tega širši logistični ekosistem Kenije, vključno s standardno-tirno železnico in izboljšanim cestnim omrežjem, povezuje pristanišča s ključnimi gospodarskimi koridorji po vzhodni in osrednji Afriki.

Pristanišče Mombasa, največje v vzhodni Afriki, služi kot ključna vstopna točka za regionalno trgovino, ki omogoča pretok tovora čez Ugando, Ruando, Burundi, Južni Sudan in Demokratično republiko Kongo.

Naložbe v nadgradnje pristanišč, skupaj s standardno-tirno železnico, ki povezuje Mombaso z Nairobijem, so znatno skrajšale čas in stroške prevoza tovora, kar je povečalo konkurenčnost Kenije v mednarodni trgovini.
 

Razcvet pomorskega transporta - Mombasa in Lamu sta gonilo trgovine v vzhodni Afriki

Kenijska pristaniška infrastruktura doživlja zgodovinsko preobrazbo zaradi rekordnih količin tovora, razcveta storitev pretovarjanja in velikih naložb, namenjenih krepitvi položaja Kenije kot regionalnega trgovskega in logističnega središča.

Kenijska vlada je napovedala načrte za širitev pristanišč Mombasa in Lamu prek modela javno-zasebnega partnerstva, s ciljem povečati regionalno konkurenčnost in zmanjšati odvisnost od zunanjega zadolževanja. Kenijska uprava za pristanišča nima zadostnih finančnih zmogljivosti za nadgradnje, zaradi česar se preusmerja k zasebnim naložbam. Pričakuje se, da bo razvoj trajal vsaj 3 leta, da doseže finančni zaključek, delno pa bo financiran z infrastrukturnimi obveznicami, namenjenimi institucionalnim vlagateljem.
 

Pristanišče Mombasa

Pristanišče Mombasa, največje in najbolj prometno morsko pristanišče v vzhodni Afriki, je v letu 2024 doseglo izjemno rast, kar poudarja naraščajoči položaj Kenije v svetovnih dobavnih verigah.

Leta 2024 je pristanišče Mombasa pretovorilo rekordnih 41,1 mio ton tovora, kar je 14,1 % več kot 35,98 mio ton leta 2023. Ta rast je bila posledica povečanega obsega uvoza, ki se je povečal za 7,2 %, ter izvoza, ki se je povečal za 6,6 %.

Tudi kontejnerski promet se je povečal na rekordnih 2.005.076 TEU, kar je 23,5 % povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Ta mejnik pomeni, da je pristanišče v več kot desetletju preseglo prag 2 mio TEU. Uspeh je moč pripisati kombinaciji dejavnikov, vključno z operativno učinkovitostjo, nadgradnjami infrastrukture in naraščajočo vlogo Mombase kot pretovornega središča.

Predvsem pretovorni promet se je ekstremno povečal, in sicer za 132,9 % na 491.666 TEU. Strateška lokacija pristanišča ter regionalna nestabilnost v Rdečem morju je privedla do preusmeritev plovil, ki so tovor preusmerjala skozi Mombaso. Izboljšani časi obračanja in povečane storitve priklopnih plovil so pristanišču omogočile, da je oskrbovalo destinacije v vzhodni in južni Afriki ter otoških državah Indijskega oceana.

Uganda ostaja največja destinacija za tranzitni tovor, saj predstavlja 65,7 % celotnega tranzitnega obsega. Leta 2024 se je tovor, namenjen v Ugando, povečal za 23,8 % na 8,8 mio ton. Med drugimi ključnimi regionalnimi partnerji so Južni Sudan, Demokratična republika Kongo, Ruanda in Tanzanija. Obseg tranzitnega tovora se je skupno povečal za 17,4 % in dosegel 13,4 mio ton.

Načrtovana širitev v Mombasi bo vključevala nadgradnje kontejnerskega terminala in poglabljanje dna, da bi omogočili prevoz večjih ladij.


 

Pristanišče Lamu

Poleg Mombase se pristanišče Lamu začenja uveljavljati kot dopolnilna trgovinska vstopna točka. Lamu ima priveze z ugrezom 17,5 m, ki lahko sprejmejo nekatere največje kontejnerske ladje na svetu. Leta 2024 je Lamu sprejel svoja prva pretovorna plovila, vključno z MV Derby D, ki je naložila 371 TEU za Dar es Salaam.

Potencial pristanišča Lamu je v njegovi vlogi bodočega logističnega središča za Južni Sudan in Etiopijo. Ko bo pristanišče v celoti operativno z načrtovanimi 32 privezi, bo dopolnjevalo delovanje Mombase in pomagalo zmanjšati zastoje, hkrati pa bo olajšalo trgovino s sosednjimi državami brez izhoda na morje.

Dolgoročna vizija Kenije vključuje razvoj več strateških pristanišč za različne tržne segmente. Lamu in Mombasa bosta skupaj utrdila kenijski pomorski strategiji, ki jo bodo podpirale stalne naložbe v infrastrukturo in inter-modalno povezljivost.

Veliko nameravajo vložiti tudi v posodobitev procesov za povečanje učinkovitosti. Avtomatizirati nameravajo zahtevke za oprostitev odgovornosti, poenostaviti odobritve tovora in izboljšati preglednost z izboljšano sistemsko integracijo. Te digitalne nadgradnje bodo v kombinaciji z novo opremo skrajšale čas obdelave in znižale operativne stroške.
 

Izzivi

Največji izzivi so pri obvladovanju naraščajočega prometa in ohranjanju ravni storitev, saj se obseg trgovine povečuje.

Ključnega pomena je tudi nadaljnje usklajevanje z deležniki, vključno s špediterji, ponudniki logističnih storitev in regionalnimi vladami.
 

Kenijsko gospodarstvo

• Kenija je država v vzhodni Afriki, ki meji na Indijski ocean, Etiopijo, Somalijo, Tanzanijo, Južni Sudan in Ugando.
• Država ima 56,7 mio prebivalcev, gostota prebivalstva je 97 na km².
• Glavno mesto Kenije je Nairobi.
• Uradna valuta Kenije je kenijski šiling (KES).
• V Keniji se govori več kot 62 jezikov, uradni jezik pa je svahili in angleščina.

 

Kenija je država s srednjim dohodkom in ima eno najhitreje rastočih gospodarstev v podsaharski Afriki.

V letu 2024 se je gospodarska rast države nekoliko znižala na 4,7 % (s 5,6 % v 2023) zaradi hudih poplav, umirjenega poslovnega razpoloženja po protestih sredi leta 2024 in zmanjšane javne porabe, ki so bremenile gospodarstvo države. Predvidena realna rast BDP za leti 2025 in 2026 je okoli 5 %.

Kmetijski sektor je hrbtenica kenijskega gospodarstva. Po podatkih Svetovne banke sektor predstavlja 21,8 % kenijskega BDP in zaposluje 32,3 % delovne sile. Kava, pšenica, sladkorni trs, sadje in zelenjava so med glavnimi pridelki, mlečni izdelki, govedina, ribe, svinjina, perutnina in jajca pa so glavni živalski proizvodi. Država izvaža čaj, kavo, rezano cvetje in zelenjavo.

Industrija predstavlja 16,9 % BDP in zaposluje le 15,6 % delovne sile. Glavne industrijske panoge v predelovalni industriji Kenije vključujejo agro predelavo, tiskanje, založništvo, proizvodnjo cementa, tekstila, oblačil, baterij, pnevmatik, usnjenih izdelkov, keramike, papirja in drugega blaga. Kenijska vlada se osredotoča na naložbe v energijo, promet, vodo, kmetijstvo, družbeno proizvodnjo in kmetijstvo.

Po mnenju EIU je storitveni sektor ključno gonilo gospodarske rasti in bo še naprej rasel. K storitvenemu sektorju največ prispevajo telekomunikacije, turizem, finančne storitve, gradbeništvo, izobraževanje, promet ter trgovina na debelo in drobno.
Turistični sektor je glavni vir deviz, ki pomembno prispeva k politični stabilnosti. Kenija spodbuja industrijske parke, posebne ekonomske cone ter mala in srednje velika podjetja.
Kenija je sprejela digitalni načrt 2022-2032, da bi okrepila digitalno gospodarstvo Kenije. Digitalne storitve, digitalne veščine, digitalna infrastruktura in upravljanje podatkov spodbujajo podjetništvo in digitalne inovacije v Keniji.

Slovenija ima s Kenijo skromno blagovno menjavo. V letu 2024 je Slovenija v Kenijo izvozila za 2,19 mio EUR blaga, uvozila pa ga je za 507.956 EUR.
 
Viri:

• Factiva
• Maritime Gateway
• EIU
• LLoyds Bank
• Mavericks Business and Market Research
• Statistični urad RS
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Poslovne priložnosti na afriški celini


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.