Študija o učinkih desetih prostotrgovinskih sporazumov na izvoz živil
Večja raznolikost virov uvoza izboljšuje odpornost verig preskrbe s hrano v EU
Raziskovalci Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji (JRC) so objavili študijo o učinkih desetih prostotrgovinskih sporazumov na izvoz živilskih proizvodov. Na podlagi analize desetih prostotrgovinskih sporazumov ugotavljajo, da sodelovanje v preferencialnih trgovinskih odnosih povečuje raznolikost virov uvoza, s čimer se izboljšuje odpornost verig preskrbe s hrano v EU.Ta študija je tretja analiza kumulativnega gospodarskega učinka prihodnjih prostotrgovinskih sporazumov EU, ki jo je objavilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC). Prejšnje študije so bile objavljene leta 2016 in 2021. V njej so analizirani predhodni kumulativni gospodarski učinki desetih sporazumov o prosti trgovini med EU in trgovinskimi partnerji, ki so bili nedavno sklenjeni, vendar njihovo sprejetje ali ratifikacija trenutno poteka, ali pa se o njih še pogajajo, na agroživilski sektor EU.
Posodobljeni seznam sporazumov upošteva napredek v trgovinski agendi EU od študije iz leta 2021. Deset sporazumov, ki so v pripravi (z Avstralijo, Čilom, Indijo, Indonezijo, Malezijo, Mercosurjem (Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj), Mehiko, Novo Zelandijo, Filipini in Tajsko), bo ustvarilo dodatne trge za kmetijsko-živilske proizvode EU in razpršilo trgovinske vire. To pa bo zmanjšalo odvisnost EU od omejenega števila trgovinskih partnerjev pri ključnih proizvodih, s čimer se bo izboljšala odpornost verig preskrbe s hrano v EU. Brez izvajanja dvostranskih trgovinskih sporazumov se pričakuje, da bo leta 2032 na teh 10 držav in regij odpadlo 6,6 % (12,6 milijarde EUR) agroživilskega izvoza EU in 28,2 % (32,2 milijarde EUR) agroživilskega uvoza EU.
Rezultati te študije niso neposredno primerljivi z rezultati študije iz leta 2021 iz več razlogov. Ne le, da se je spremenilo časovno obdobje (z 2030 na 2032), temveč je bilo izvedenih več izboljšav modela in posodobljen nabor analiziranih sporazumov o prosti trgovini. Sporazumi o prosti trgovini s Kanado, Japonsko in Vietnamom so na primer zdaj vključeni v osnovni scenarij, njihovi gospodarski učinki pa niso več vključeni v analizirane scenarije, saj ti sporazumi o prosti trgovini veljajo že več let. Namesto tega so v analizo vključeni dejanski rezultati sporazumov o prosti trgovini s Čilom in Novo Zelandijo, medtem ko je sporazum o prosti trgovini z Indijo dodan kot sporazum v pogajanjih.
Ekonomska ocena temelji na dvostopenjskem pristopu modeliranja:
- analiza učinkov desetih sporazumov o prosti trgovini na dvostranske trgovinske tokove EU na področju agroživilstva z uporabo modela MAGNET (Modular Applied GeNeral Equilibrium Tool), globalnega modela splošnega ravnovesja, ki ga je mogoče izračunati;
- analiza učinkov teh sprememb trgovinskih tokov na proizvodnjo, potrošnjo in cene v EU na ravni blaga z uporabo globalnega modela delnega ravnovesja (PE) Aglink-Cosimo.
Študija je združila oba modela, da bi izkoristila prednosti vsakega od njiju. Model MAGNET je bil najprej umerjen na srednjeročne napovedi EU za kmetijstvo za obdobje 2022-2032, nato pa je bil uporabljen za simulacijo dvostranskih trgovinskih tokov v različnih scenarijih, ki so upoštevali program EU za sporazume o prosti trgovini. Spremembe v trgovini, ugotovljene s simulacijami MAGNET, so bile vnesene v model Aglink-Cosimo, da bi dobili podrobno analizo učinkov teh sprememb na agroživilski sektor EU. Študija obravnava dva scenarija, ki predvidevata različne vzorce liberalizacije v letu 2032, in ju primerja z osnovno projekcijo trgovine v istem letu brez izvajanja izbranih sporazumov o prosti trgovini. V primeru sklenjenih sporazumov o prosti trgovini s Čilom, Mercosurjem, Mehiko in Novo Zelandijo oba scenarija obravnavata dejanske rezultate v smislu tarifnih preferencialov in dvostranskih tarifnih kvot (TRQ). Nasprotno pa scenarija v primeru sporazumov o prosti trgovini z Avstralijo, Indijo, Indonezijo, Malezijo, Filipini in Tajsko upoštevata teoretična znižanja tarif, saj se o teh sporazumih o prosti trgovini še vedno pogajata.
Ta teoretična znižanja tarif so modelirana glede na dve različni stopnji liberalizacije, podobno kot v prejšnjih študijah:
- Konservativni scenarij predvideva popolno liberalizacijo tarif za 97 % šestmestnih tarifnih postavk harmoniziranega sistema (HS) in 25-odstotno znižanje tarif za občutljive tarifne postavke, ambiciozni scenarij pa predvideva popolno liberalizacijo tarifnih postavk HS s šestimi številkami v višini 98,5 % in 50-odstotno znižanje tarif za občutljive izdelke.
- Enake predpostavke veljajo za vse trgovinske sporazume z državami iz druge skupine ter simetrično za EU in zadevne trgovinske partnerje. Izbor občutljivih postavk, za katere velja delno znižanje tarif, je temeljil na strokovni presoji in statistični oceni tarifnih prihodkov, zbranih za vsako tarifno postavko v preteklosti, ter vključuje tako kmetijske kot nekmetijske proizvode.
Ta študija prvič vsebuje tudi tri dodatne scenarije, ki obravnavajo vpliv trgovinskih sporazumov, ki jih je Združeno kraljestvo nedavno sklenilo z Avstralijo, Novo Zelandijo in državami članicami Celovitega in progresivnega sporazuma o pacifiškem partnerstvu (CPTPP), na agroživilski sektor EU. Prvi od teh scenarijev izračunava vpliv trgovinske agende Združenega kraljestva v primerjavi z osnovnim scenarijem brez upoštevanja izravnalnih učinkov trgovinske agende EU. Druga dva scenarija združujeta konservativni in ambiciozni scenarij z učinki trgovinske agende Združenega kraljestva, da bi primerjali vpliv nadaljnje liberalizacije trgovine EU in zmanjšanja preferencialov na dvostransko trgovino med EU in Združenim kraljestvom.
Poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini (DCFTA) med EU in Ukrajino je vključen v osnovne projekcije za leto 2032 in upošteva začasno liberalizacijo trgovine, ki velja od junija 2022.
Več: Poročilo
Pripravil:
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be
Preberite tudi:
Trgovinski sporazumi EU
Globalni trendi na področju hrane in pijače
Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini
