Turizem v Evropi je na prelomni točki

 

Razcvet turizma po pandemiji Covid-19 je privedel do prekomernega turizma

Številne države se soočajo z rekordnim številom obiskovalcev. Mesta so prenatrpana, prebivalci se pritožujejo nad smetmi, hrupom in naraščajočimi najemninami. Številne priljubljene destinacije zato sprejemajo stroge ukrepe.

Odkar si je turistična panoga opomogla od upada, ki ga je povzročila pandemija Covid-19, so številne evropske države doživele velik pritok turistov. V letu 2024 je bila Francija s 109 mio obiskovalcev na vrhu seznama Svetovnega turističnega barometra ZN kot najbolj priljubljena turistična destinacija. Tesno ji sledi Španija, ki jo je leta 2024 obiskalo rekordnih 94 mio ljudi. Italija je lani zasedla 5., Nemčija pa 9. mesto med najbolj priljubljenimi turističnimi destinacijami.

Turizem je pomemben gospodarski sektor EU, saj ustvari približno 10 % BDP. Vendar pa najbolj obiskane turistične destinacije že dosegajo svoje meje. Množice turistov preobremenjujejo infrastrukturo, obremenjujejo okolje in se z domačini borijo za že tako omejen življenjski prostor. Mesta, ki so imela nekoč za cilj neomejeno rast turizma, so zdaj spremenila strategijo.

Politiki se trudijo za uravnotežene rešitve, kar ni najbolj lahka naloga, saj turizem v nekaterih državah ustvari velik del BDP. Na Portugalskem in v Španiji predstavlja turizem približno 12 % BDP, v Grčiji in na Hrvaškem celo okoli 20 %.
 

Kako se evropske destinacije spopadajo s prekomernim turizmom?

Italija

Italijansko turistično mestece Portofino, ki velja za najbogatejšo italijansko občino, je že pred leti uvedlo ukrepe za omejevanje obiskovalcev. Da bi se izognili množicam ljudi, ki bi zamašile ozke ulice majhnega mesta na ligurski obali, je župan leta 2023 uvedel rdeča območja. Enako velja to poletje: vsak, ki se predolgo zadržuje v omejenih območjih, tvega globo. Mesto z manj kot 400 prebivalci vsako leto obišče rekordno število obiskovalcev. Ker mnogi od njih ne vedo, kako se primerno obnašati, je od letošnjega poletja sankcionirano tudi sprehajanje z golimi prsmi, brez obutve ali samo v kopalkah. Prav tako je sankcionirano tudi pitje alkohola v javnosti. Prepovedano je celo posedanje na nekaterih ulicah, obzidjih in parkih.



Tudi manj ekskluzivni kraji se spopadajo s preobremenjenostjo. Po podatkih inštituta Demoskopika, je v italijanskem obmorskem letovišču Rimini več kot 17.000 obiskovalcev na km², od katerih vsak proizvede povprečno 77 kg odpadkov, kar je nacionalni rekord.


 
Benetke, ki so prav tako primer razširjenega prekomernega turizma, že od leta 2024 za dnevne turiste zaračunavajo vstopnino od 5 EUR do 10 EUR. Prav tako že dolgo prepovedujejo vstop velikim ladjam v središče mesta.



Številne občine omejujejo najvišje dovoljeno število gostov. Na znanih plažah italijanskega otoka Sardinija, je ponekod potrebno obisk rezervirati vnaprej z aplikacijo.



Avtonomna pokrajina Južna Tirolska z glavnim mestom Bolzano beleži vse večje število turistov, ki se umikajo pred vročino na jugu v hladnejše Alpe. Število prihodov je leta 1950 znašalo 330.000, do leta 2024 pa se je povečalo na približno 9 mio. Domačinov je približno 540.000. Alpski gostinci se pritožujejo nad prostaškim vedenjem turistov, ki neusmiljeno ravnajo z okoljem in puščajo smeti na podeželju. Ker se kmetje počutijo zapuščene s strani pokrajinske vlade, so pred kratkim v znak protesta postavili vrtljivo ograjo na pohodniški poti na gori Sedeca. Na poti do izhodišča, mimo katerega se vsak dan pelje tisoče ljudi, so začeli zaračunavati simbolično cestnino za pešce.


 

Španija

V Španiji so razmere še bolj zaostrene. Državljani in okoljske iniciative na otoku Mallorca so spomladi v odprtem pismu pozvali turiste, naj se izogibajo otoku, ki vsako leto beleži nove rekorde. Po podatkih Nacionalnega statističnega inštituta INE, je leta 2024 na Balearske otoke potovalo skupno 18,7 mio ljudi, samo na Mallorco 13,4 mio, kar je več kot kdaj koli prej.

Podobna kriza pesti tudi mesto Barcelona. Mesto, znano po svoji secesijski arhitekturi, je leta 2024 obiskalo okoli 12 mio turistov. To pomeni, da je bilo na vsakega prebivalca skoraj 7 turistov. Prebivalci se pritožujejo, da se dolgoletne restavracije zapirajo, trgovine z vsakdanjimi potrebščinami pa se umikajo trgovinam s spominki. Predvsem pa primanjkuje cenovno dostopnih stanovanj. Mesto zdaj sprejema strožje ukrepe proti kratkoročnim najemom. 10.000 licenc na nepremičninskih platformah bo poteklo do leta 2028. Zvišali so tudi turistično takso. Španska vlada je spletni platformi Airbnb tudi naročila, naj odstrani več 10.000 nezakonitih oglasov. Barcelona namerava tudi zapreti 2 od 7 terminalov za križarke.
 

Portugalska

Tudi na Portugalskem množični turizem povzroča socialne napetosti zaradi naraščajočih najemnin, jug pa trpi zaradi pomanjkanja vode.
 

Grčija

Posledice preobremenitve so veliko hujše v manjših krajih z manj razvito infrastrukturo in krhkimi ekosistemi. Grški otoki Santorini, Mikonos in Rodos so imeli na primer leta 2023 povprečno 117 nočitev na prebivalca, medtem ko je bila številka za Jonske otoke okoli 98 nočitev. Santorini je lani zaradi izjemne gneče celo za kratek čas uvedel policijsko uro za domačine.
 

Skandinavija

Vendar pa množice turistov ne preplavljajo le klasičnih počitniških destinacij na jugu. Prekomerni turizem je postal velik problem tudi v mnogih krajih v Skandinaviji. Izjemna narava ter hladnejše temperature v primerjavi z južno Evropo, kjer se poleti pogosto približajo 40 stopinjam, privablja vse več dopustnikov na sever.

Coolcation je ključna beseda, ki jo na primer Švedska in Norveška zelo uspešno uporabljata za promocijo turizma. Število obiskovalcev se v vseh skandinavskih državah že leta povečuje.

Lofotski otoki na Norveškem so še posebej priljubljeni med turisti. Na otoški verigi s slikovitimi fjordi na skrajnem severu države živi le 25.000 ljudi. Po podatkih norveškega statističnega urada zdaj vsako leto zabeležijo več kot 1 mio nočitev v hotelih, brez kampistov in bivanja v zasebnih nastanitvah, kot je Airbnb. Domačini poročajo, da dopustniki povsod odlagajo smeti, se fotografirajo na zasebnih vrtovih, blokirajo ceste s svojimi avtodomi ter vsepovsod opravljajo svoje potrebe. Nekateri kraji zdaj turistom delijo vrečke za pasje iztrebke, da bi preprečili onesnaževanje v naravnih rezervatih. Junija je parlament sprejel tudi zakon, ki posebej onesnaženim občinam dovoljuje, da od prihodnjega leta naprej zaračunavajo 3 % turistični davek.

Prekomerni turizem se pojavlja tudi v nekaterih delih Švedske. Švedski otok Gotland, ki ima le 60.000 prebivalcev, letno sprejme približno 1 mio obiskovalcev, od tega jih je največ v poletnem mesecu juliju. Regionalni svet Gotlanda zato poziva k turistični taksi po norveškem modelu. Pozivu se je pridružilo več občin, vendar je vlada v Stockholmu idejo zaenkrat zavrnila. Zato so zaenkrat potrebni drugi ukrepi. Na primer digitalni tečaj uporabe stranišč za pohodnike, ki ga je pred kratkim začela ponujati Švedska turistična organizacija.

Danska prestolnica København, ki je v zadnjih letih doživela pravi turistični razcvet, obiskovalce spodbuja tudi k bolj obzirnemu in trajnostnemu potovanju. Pobuda CopenPay na primer nagrajuje tiste, ki pobirajo smeti ali kolesarijo, z brezplačnimi aktivnostmi in vstopnicami.

Predvsem pa se v Skandinaviji osredotočajo na boljšo porazdelitev turistov po državi skozi vse leto, s promocijo alternativnih regij in potovalnih obdobij. Severna Finska na primer s svojo zimsko pokrajino privablja množice obiskovalcev, zlasti za Božič. Turistični portal Visit Finland zato zdaj posebej promovira Laponsko za poletne počitnice.


Viri:

• Factiva
• Die Welt
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju turizma

Številne destinacije po svetu se borijo proti prekomernemu turizmu


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.