Kazahstanska vlada je napovedala novo fazo privatizacije
Kazahstanska vlada namerava v letih 2021–2025 prodati svoje deleže v 736 podjetjih v skupni vrednosti 5 trln KZT, kar je približno 12 mlrd USD. Z novo fazo privatizacije si vlada želi zmanjšati prisotnosti države v gospodarstvu.
Cilj vlade, da zmanjša prisotnost države v gospodarstvu s 60 % do 70 % na 15 %, je bil določen že v letih 2014–2015. Oblasti trdijo, da je Kazahstan ta cilj dosegel že leta 2019, ko se je delež države v gospodarstvu zmanjšal na 14,9 %, čeprav uporabljena metodologija ne odraža dejanskega stanja.
Vlada si je zdaj ponovno zastavila cilj, da do leta 2025 zmanjša prisotnost države v gospodarstvu na 14 %.
Prejšnji postopki privatizacije so potekali počasneje, kot je bilo načrtovano. Po podatkih, objavljenih januarja 2021, je vlada v okviru prve privatizacijske faze v letih 2016–2020 prodala lastniške deleže v le 501 podjetju od 877 prvotno načrtovanih in pri tem zbrala 325,8 mlrd KZT ali 772 mio USD. Ta številka ne vključuje uvrstitve Kazatomproma, nacionalnega jedrskega podjetja, na londonsko borzo leta 2018.
Vlada želi pospešiti svoj program prvih javnih ponudb (IPO), ki ga je načrtovala do konca leta 2020. Vendar pa so prve javne ponudbe odložili na obdobje 2021–2023, zaradi slabih tržnih razmer, ki jih je povzročila pandemija korona virusa.
Po novem urniku bosta v letu 2021 IPO najprej objavila podjetje za proizvodnjo električne energije Samruk-Energy in pošta Kazpochta. Leta 2022 je na vrsti energetsko podjetje KazMunayGas (KMG), nacionalni letalski prevoznik Air Astana, letalska družba Qazaq Ai ter rudarsko podjetje Tau-Ken Samruk. Leta 2023 nameravajo privatizirati državno podjetje za železniški prevoz, Kazahstana Temir Zholy.
Predsednik Kazahstana, Kassym-Jomart Tokajev je napovedal, da bo vlada ponovno obudila program »IPO za ljudi«, ki so ga uvedli že leta 2012. Ta program je bil večkrat odložen zaradi pomanjkanja javnega povpraševanja, IPO pa so izvedli le za dve podjetji in sicer za operaterja elektroenergetskega omrežja KEGOC ter za naftno transportno družbo KazTransOil.
EIU na podlagi preteklih rezultatov ocenjuje, da bo prišlo do zamud v procesu privatizacije, ki ga ovira šibko povpraševanje in zaskrbljenost vlagateljev glede pripravljenosti vlade, da se resnično odpove nadzoru nad podjetji. Poleg tega je glede na simbiozno razmerje med vlado in velikimi podjetji še vedno verjetno, da prenosi sredstev iz javnega v zasebno lastništvo, sami po sebi morda ne bodo bistveno vplivali na produktivnost ali konkurenčnost.
Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit
