Kazahstan

Predstavitev gospodarstva Kazahstana

Predstavitev države

Uradni naziv Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan
Mednarodna oznaka KZ/KAZ
Glavno mesto Astana
Velikost (km2) 2.717.300
Prebivalci (mio) 19
Uradni jezik Kazaščina, ruščina. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Muslimani (70,2 %), pravoslavci (26,2 %)
Denarna enota Tenge (KZT)
Čas GMT +5, +6, Slovenija +4, 5. Poslovni čas  
Klicna številka +7



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Almaty 1.366.000
Nur-Sultan 613.000
Shymkent 603.000
Karaganda 460.000
Aktobe 346.000
Taraz 321.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 9. junija 2019 (predsedniške) in 10. januarja 2021 (parlamentarne - Mazhilis).

Vodstvo države:

Predsednik Nursultan Nazarbajev je 19. marca 2019 odstopil s položaja. Na predsedniških volitvah, ki so potekale 9. junija 2019, je 70 % podporo prejel začasni predsednik Kassim-Jomart Tokajev. 

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. Askar Mamin je bil po zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 10. januarja 2021, ponovno imenovan za kazahstanskega premierja. Mamin je 5.1.2022 odstopil. Nasledil ga je Alikhan Smailov.


Premier: Alikhan Smailov (od 11.januarja 2022). 

 

Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.

 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 19,4 19,2 19,0 18,8 18,6
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 7 7
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 181,7 173,4 162,8 148,0 157,4
 BDP per capita (v EUR): 9.364 9.028 8.573 7.879 8.487
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 520,0 489,6 449,1 433,8 440,6
 BDP per capita (PPP, v EUR): 26.795 25.497 23.641 23.100 23.754
 Rast BDP (v %): 3,6 4,6 4,1 -2,6 4,5
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 4,9 4,8 4,9 4,9 4,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 5,0 5,4 8,0 6,8 5,3
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -52,2 -52,3 -44,2 -32,5 -35,7
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 68,7 70,4 59,9 41,5 52,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 5,2 5,9 13,3 -11,3 2,0
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 6,8 7,3 12,0 -9,0 14,9
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): 6,3 6,4 6,8 6,5 3,3
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 9,7+ 50,9 57,9 85,7
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 0,4+ 12,7 7,1 19,0
Stopnja tveganja države (op): / 51 50 49 52
Razred tveganja (op): / C C C C



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača

Minimalna bruto mesečna plača je v letu 2021 ostala nespremenjena glede na leto 2020 in je znašala 42.500 KZT ali 83,84 EUR.

Povprečna bruto mesečna plača je v Q4 2021 znašala 275.580 KZT ali 543,68 EUR. Najvišje plače sta imela v tem obdobju rudarski sektor (546.400 KZT ali 1.077,98 EUR) in finančni sektor (520.700 KZT ali 1.027,28 EUR). Najvišja povprečna plača po regijah je bila v tem obdobju v regiji Atyrau, in sicer 420.000 KZT ali 828,61 EUR).


Vrednosti KZT so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 5,5 5,2 4,5 3,5
Rast javne potrošnje 3,0 4,0 2,3 2,2
Rast investicij 3,0 4,4 3,5 3,0


(*) EIU napoved.


Vir: EIU; Factiva, marec 2022.


Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je Kazahstan uvozil za 41,1 mlrd EUR, izvozil pa za 31,8 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 9,4 mlrd EUR. V strukturi izvoza prevladujejo mineralna goriva (58,2 %), železo in jeklo, rude, baker ter proizvodi kemične industrije. V strukturi uvoza pa prevladujejo strojna, električna in elektronska oprema, vozila, izdelki iz železa in jekla ter farmacevtski izdelki. Najpomembnejši izvozni trg v letu 2020 je bila Kitajska, kamor so izvozili 19,2 % celotnega izvoza. Sledijo Italija, Rusija, Nizozemska in Uzbekistan. Najpomembnejši uvozni trg v letu 2020 je bila Rusija, od koder so uvozili 34,9 % od celotnega uvoza. Sledijo Kitajska, Južna Koreja, Nemčija in ZDA.

 

Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU napoved.

 

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 24,6 Mineralna goriva, olja 58,2
Električna in elektronska oprema 8,8 Železo in jeklo 6,8
Vozila 6,1 Rude, žlindre in pepeli 6,7
Izdelki iz železa in jekla 6,0 Baker in bakreni izdelki 6,0
Farmacevtski izdelki 4,1 Anorganski kemijski proizvodi 5,0
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Rusija 34,9 Kitajska 19,2
Kitajska 16,7 Italija 14,2
Južna Koreja 12,8 Rusija 10,4
Nemčija 4,7 Nizozemska 6,7
ZDA 3,0 Uzbekistan 4,5
Slovenija (39. mesto) 0,2 Slovenija (58. mesto) <0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.


Tuje neposredne investicije

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kazahstanu so v letu 2018 znašale 126,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 3,8 %. Celotne izhodne TNI Kazahstana so v letu 2018 znašale 14,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -14,5 %.
 

 
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 

Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 108,7 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Kitajska in Rusija. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
ZDA 39.905,2
Kitajska 14.196,5
Rusija 11.717,3
Združeno kraljestvo 6.929,7
Francija 2.612,8
Druge države 33.377,2
Skupaj 108.738,7
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Premog, nafta, plin 50.028,5
Kovine 15.217,4
Kemikalije 7.158,5
Hrana in pijače 4.182,1
Transport 2.820,7
Drugi sektorji 29.331,5
Skupaj 108.738,7
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Eurasian Natural Resources Corporation (ENRC) 2.381,5
ArcelorMittal 1.182,9
Lukoil 1.070,6
KAZ Minerals (Kazakhmys) 982,3
China National Oils. Foodstuffs and Cereals Corporation (COFCO) 878,3
Eni SpA (Eni) 670,3
KaR-TeL 246,4

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 


Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo