Kazahstan 
Predstavitev gospodarstva Kazahstana
Predstavitev države
| Uradni naziv | Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan |
| Mednarodna oznaka | KZ/KAZ |
| Glavno mesto | Astana |
| Velikost (km2) | 2.717.300 |
| Prebivalci (mio) | 19,4 |
| Uradni jezik | Kazaščina, ruščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Muslimani (70,2 %), pravoslavci (26,2 %) |
| Denarna enota | Tenge (KZT) |
| Čas | GMT +5, +6, Slovenija +4, 5. Poslovni čas |
| Klicna številka | +7 |
Prebivalstvo Kazahstana
Kazahstan ima 19,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Almaty | 1.777.000 |
| Astana | 1.000.000 |
| Shymkent | 932.000 |
| Karaganda | 501.000 |
| Aktobe | 314.000 |
| Taraz | 359.000 |
| Pavlodar | 335.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca. |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile 9. junija 2019 (predsedniške) in 10. januarja 2021 (parlamentarne - Mazhilis). Naslednje predsedniške volitve so predvidene v letu 2029. |
|
Vodstvo države: |
20. novembra 2022 so potekale predčasne predsedniške volitve, kjer je pričakovano zmagal dosedanji predsednik Kassym-Jomart Tokayev. Predsednik države: Kassym-Jomart Tokayev |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. Askar Mamin je bil po zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 10. januarja 2021, ponovno imenovan za kazahstanskega premierja. Mamin je 5.1.2022 odstopil. Nasledil ga je Alikhan Smailov. |
Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 19,8 | 19,6 | 19,4 | 19,2 | 19,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 7 | 7 | 7 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 228,0 | 215,4 | 198,8 | 163,2 | 150,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 11.499 | 10.986 | 10.246 | 8.502 | 7.907 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 642,0 | 612,2 | 573,2 | 464,9 | 440,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 32.376 | 31.221 | 29.548 | 24.214 | 23.189 |
| Rast BDP (v %): | 4,3 | 3,8 | 3,1 | 4,1 | -2,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,4 | 4,6 | 4,9 | 4,9 | 4,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,3 | 13,2 | 15,0 | 8,0 | 6,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -52,9 | -43,0 | -47,2 | -35,2 | -33,4 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 87,0 | 78,4 | 80,5 | 51,0 | 41,5 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,6 | 2,2 | 2,5 | 2,3 | -11,3 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,1 | 4,4 | 5,1 | -0,3 | -9,0 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 6,2 | 4,3 | 3,3 | 3,9 | 6,3 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 31,7+ | 78,9 | 50,8 | 57,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 0,8+ | 6,4 | 12,8 | 7,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 53 | 51 | 50 | 49 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | C | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 25 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2023 (posodobljeno maj 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Delo v Kazahstanu
Tuji državljani za delo v Kazahstanu potrebujejo delovno dovoljenje, ki ga običajno organizira delodajalec. Sam postopek je precej birokratski in povezan z znatnimi stroški.
Kazahstanska vlada vsako leto omeji delovna dovoljenja na določeno število, zato je priporočljivo preveriti spletne strani veleposlaništev ali za nasvet vprašati delodajalca.
Največ zaposlitvenih možnosti za tujce ponuja naftni sektor, vedno več delovnih mest pa je tudi v turizmu.
Povprečna in minimalna bruto plača
Po podatkih Davčnega odbora Ministrstva za finance Republike Kazahstan, se je minimalna bruto mesečna plača v Kazahstanu v januarju 2023 povečala na 70.000 KZT, kar je približno 143,90 EUR.
Povprečna bruto mesečna plača je po podatkih Agencije za statistiko Republike Kazahstan, v decembru 2022 znašala 313.003 KZT ali približno 643,46 EUR.
Vrednosti KZT so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,2 | 1,9 | 2,9 | 3,5 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 2,0 | 3,0 | 2,2 |
| Rast investicij | 2,0 | 2,9 | 1,2 | 1,3 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Kazahstan je v letu 2022 izvozila za 80,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 47,2 mlrd EUR.
- Presežek v blagovni menjavi je znašal 33,3 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Kazahstan največ izvažala nafto in plin, bisere, drage kamne, plemenite kovine, rude, železo in jeklo ter baker.
- Največ so v letu 2022 izvozili na Kitajsko (19,5 % od celotnega izvoza), sledijo Združeno kraljestvo, Nemčija, Južna Koreja in Francija.
- Kazahstan je v letu 2022 največ uvažala strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, oblačila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Kitajske (44,9 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Južna Koreja, Turčija in Uzbekistan.
Kazahstan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 17,1 | Mineralna goriva, olja | 56,8 |
| Vozila | 12,4 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 14,5 |
| Električna in elektronska oprema | 10,7 | Rude, žlindre in pepeli | 5,7 |
| Oblačila in obl. dodatki, nepleteni | 7,3 | Železo in jeklo | 5,4 |
| Farmacevtski izdelki | 4,6 | Baker in bakreni izdelki | 5,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 44,9 | Kitajska | 19,5 |
| Nemčija | 8,0 | Združeno kraljestvo | 10,3 |
| Južna Koreja | 4,5 | Nemčija | 9,3 |
| Turčija | 4,4 | Južna Koreja | 6,4 |
| Uzbekistan | 3,4 | Francija | 6,2 |
| Slovenija (36. mesto) | 0,2 | Slovenija (52. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kazahstanu so v letu 2020 znašale 146,0 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 3,9 %.
- Celotne izhodne TNI Kazahstana so v letu 2020 znašale 25,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala -4,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Kazahstanu 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
