Kazahstan

Predstavitev gospodarstva Kazahstana

Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Politični sistem:

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan

KZ / KAZ

Astana

2.717.300

18,8

Predsedniška republika

Kazaščina, ruščina

Muslimani 70,2 %, pravoslavni 26,2 %, ateisti 2,8 %, ostali 0,8 %

8.049 EUR (2019)

Tenge (KZT)

Slovenija +4 / +5

+ 7



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Almaty 1.366.000
Nur-Sultan 613.000
Shymkent 603.000
Karaganda 460.000
Aktobe 346.000
Taraz 321.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 9. junija 2019 (predsedniške), marca 2016 (Mazhilis) ter avgusta 2014 (polovica senata). Naslednje volitve: 2023 (predsedniške); 2021 (Mazhilis)

Vodstvo države:

Predsednik Nursultan Nazarbajev je 19. marca 2019 odstopil s položaja. Na predsedniških volitvah, ki so potekale 9. junija 2019, je 70 % podporo prejel začasni predsednik Kassim-Jomart Tokajev. 

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. V praksi g. Nazarbajev izvaja obsežen nadzor nad političnim in gospodarskim področjem.

Premier: Askar Mamin (od 25. februarja 2019)

 

Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


Gospodarska politika vlade

Oster padec cen nafte v letih 2014-2015 je ponovno opozoril na preveliko odvisnost Kazahstana od naftnega sektorja. Zato si vlada prizadeva divezificirati gospodarstvo, ponovno vzpostaviti zaupanje v bančni sektor in zmanjšati vlogo države v gospodarstvu. Vlada se je na upočasnitev gospodarstva odzvala s programom privatizacije. S paketom spodbud je spodbudila kreditiranje manjših podjetij in pomagala dokapitalizirati bančni sistem. 

EIU v obdobju 2020–2024 pričakuje na teh področjih omejen napredek, zaradi birokratskih ovir, neučinkovitosti državne uprave ter različnih političnih in gospodarskih interesov. Zaradi omejenega napredka na področju strukturnih reform se lahko vlada, kot že v preteklosti, zateče k večjim javnim naložbam iz Nacionalnega sklada Republike Kazahstan (NFRK, državni sklad bogastva) za podporo povpraševanju in naložbam.

 
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge