Kazahstan

Predstavitev gospodarstva Kazahstana


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Politični sistem:

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Qazaqstan Respublikasy / Republika Kazahstan

KZ / KAZ

Astana

2.717.300

18,7 (ocena 2018)

Predsedniška republika

Kazaščina, ruščina

 Muslimani 70,2 %, pravoslavni 26,2 %, ateisti 2,8 %, ostali 0,8 %

7.853 EUR (2018)

Tenge (KZT)

Slovenija +4 / +5

+ 7



 

Večja mesta

 
Večja mesta Število prebivalcev 
Almaty 1.129.000
Karaganda 437.000
Shymkent 360.000
Astana 313.000
Ust-Kamenogorsk 311.000
Pavlodar 301.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

Dne 16. decembra 1991 je Kazahstan zadnji od nekdanjih sovjetskih republik razglasil svojo neodvisnost po razpadu Sovjetske zveze. Parlament je l. 2007 sprejel spremembe ustave iz l. 1995, ki so bile navidezno namenjene prerazporeditvi ravnotežja moči stran od predsednika ter v prid zakonodajalca.

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; Spodnji dom (Mazhilis) šteje 107 sedežev, zgornji dom (Senat) pa 47 sedežev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile 9. junija 2019 (predsedniške), marca 2016 (Mazhilis) ter avgusta 2014 (polovica senata). Naslednje volitve: 2023 (predsedniške); 2021 (Mazhilis)

Vodstvo države:

Predsednik Nursultan Nazarbajev je 19. marca 2019 odstopil s položaja. Na predsedniških volitvah, ki so potekale 9. junija 2019, je 70 % podporo prejel začasni predsednik Kassim-Jomart Tokajev. 

Izvršilna oblast:

Svet ministrov vodi premier, ki ga imenuje predsednik. V praksi g. Nazarbajev izvaja obsežen nadzor nad političnim in gospodarskim področjem.

Premier: Bakytzhan Sagintayev (od 9. septembra 2016)

 

Država Kazahstan je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found), IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development), CIS (Coomonwealth of Independent States) in opazovalka v WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, junij 2019.


Gospodarska politika vlade

Velik padec cen nafte v letih 2014-2015 je ponovno opozoril na preveliko odvisnost Kazahstana od naftnega sektorja. Zato si vlada prizadeva divezificirati gospodarstvo, ponovno vzpostaviti zaupanje v bančni sektor in zmanjšati vlogo države v gospodarstvu. Vlada se je na upočasnitev gospodarstva odzvala s programom privatizacije. S paketom spodbud je spodbudila kreditiranje manjših podjetij in pomagala dokapitalizirati bančni sistem. V letih 2019-23 je pričakovati omejen napredek na teh področjih, glede na neučinkovitost birokracije ter prekrivanja političnih in gospodarskih interesov.
 
Nezaposlenost je v letu 2018 znašala 4,9 %. V letu 2019 je napovedana 5 %, v letih 2020 in 2021 pa 4,9 % nazaposlenost.

Inflacija je v letu 2018 znašala 6 %. Za leto 2019 je napovedana 6,3 % inflacija, ki naj bi se v letih 2020 in 2021 še nekoliko znižala na 5,6 % in 5,5 %.
 
Povprečna bruto mesečna plača v Kazahstanu je v januarju 2018 znašala 383,3 EUR, minimalna mesečna plača pa 98,1 EUR.
 

Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge