Rusija

Rusija je gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom, ki je zelo odvisno od energetskega sektorja.

Gospodarstvo Rusije temelji na bogatih naravnih virih, zlasti na energetskem sektorju, ki ostaja najpomembnejši segment gospodarstva. Rusija je vodilna po rezervah plina in med največjimi izvoznicami nafte. Poleg energetike so pomembni tudi rudarstvo, metalurgija, obrambna industrija ter hitro rastoči storitveni sektor, kjer izstopajo finančne storitve, trgovske verige in tehnološka podjetja.

Vojna v Ukrajini je močno vplivala na gospodarstvo. Zahodne sankcije, zamrznitev rezerv in umik tujih podjetij so povzročili inflacijo, padec rublja in BDP. Rusija se je odzvala s preusmeritvijo trgovine proti Aziji, predvsem Kitajski, ter povečano državno porabo.

Vojna je povzročila velik porast industrijske proizvodnje, predvsem v sektorjih, povezanih z vojaško industrijo. Velik del rasti temelji na povečani proizvodnji orožja, ki pa se je v letu 2024 upočasnila zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in posledic sankcij. Rusija načrtuje znatno povečanje vojaške porabe tudi v letu 2025. Tako proizvodnja orožja kot novačenje vojakov postajata vse dražja.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 60 % BDP, sledita mu industrija s 35 % in kmetijstvo s 5 %.

Storitveni sektor zaposluje približno 67 % delovne sile. Pomembni segmenti storitvenega sektorja so finančne storitve, maloprodaja in IKT. Segment maloprodaje se je s pojavom velikih trgovskih verig kot so X5 Retail Group, Magnit in Lenta hitro razvil, vendar se je povpraševanje potrošnikov, ki je prej veliko prispevalo k splošni rasti, upočasnilo. Tehnološki segment znotraj storitvenega sektorja je eden najhitreje rastočih, s podjetji kot so Yandex (ruski ekvivalent Googla) in VK, ki razvijajo lastne digitalne platforme in storitve. Moskva in Sankt Peterburg sta središči storitvenega sektorja.

Industrijski sektor zaposluje približno 30 % aktivnega prebivalstva. Najbolj razvite so kemična industrija, metalurgija, strojna, gradbena in obrambna industrija. Kot odgovor na gospodarske sankcije ZDA in EU, je vlada izvedla politiko nadomestitve uvoza, da bi spodbudila domačo proizvodnjo. Pomembni sta tudi avtomobilska industrija, ter farmacevtska industrija, ki se postopoma razvija, vendar je še vedno močno odvisna od uvoza.

Kmetijski sektor zaposluje približno 3 % delovne sile. Rusija je samozadostna pri pridelavi osnovnih živil. Država ima največje površine obdelovalne zemlje na svetu, čeprav so podnebne razmere za kmetijstvo pogosto zahtevne. Glavne kmetijske kulture, ki jih pridelujejo v Rusiji, so pšenica, ječmen, sončnična semena, oves, rž in krompir. Najbolj izvožena kmetijska surovina je pšenica, pri čemer se Rusija uvršča na 4. mesto po pridelavi pšenice na svetu. Rusija aktivno razvija svoj kmetijski izvoz na trge Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike.
 

Poslovne priložnosti v Rusiji

Mednarodno poslovno sodelovanje z Rusijo je v zadnjih letih doživelo pomembne spremembe zaradi geopolitičnih napetosti in mednarodnih sankcij. Zahodni vlagatelji so postali previdnejši, medtem ko so azijske države, zlasti Kitajska, povečale svojo prisotnost na ruskem trgu. Ruska vlada v gospodarski politiki aktivno spodbuja obrat na vzhod, s ciljem krepitve gospodarskih vezi z Azijo, Bližnjim vzhodom in Afriko. Kitajska je postala največja trgovinska partnerica Rusije, s sodelovanjem, ki se razteza od energetike do infrastrukture in naprednih tehnologij.

Kljub številnim izzivom ruski trg ostaja pomemben za mnoga mednarodna podjetja, zaradi svoje velikosti, razpoložljivih virov in strateškega položaja med Evropo in Azijo.

Uspešna poslovna strategija za Rusijo zahteva temeljito razumevanje lokalnih razmer, prilagodljivost, dolgoročno perspektivo in sposobnost upravljanja s političnimi in regulativnimi tveganji.

Podjetja, ki lahko ponudijo tehnološke rešitve za ključne izzive ruskega gospodarstva, kot so povečanje produktivnosti, diverzifikacija od surovin in modernizacija infrastrukture, imajo dobre možnosti za uspeh kljub zahtevnemu poslovnemu okolju.

Več o poslovnih priložnostih na ruskem trgu si preberite tukaj
 

Tržni izzivi

Zahodne sankcije bodo še naprej negativno vplivale na rusko gospodarstvo v številnih sektorjih. Vpliv bo neenakomeren in nekateri sektorji, vključno z energetiko, ter letalsko in avtomobilsko industrijo, se bodo težko prilagodili delovanju pod sankcijami. Sankcije bodo še naprej imele resne posledice za avtomobilski sektor, saj je zelo odvisen od tujih naložb in komponent, uvoženih z Zahoda.
 
Tržne priložnosti bodo zaradi zahodnih sankcij ostale omejene. Tudi če bi Rusija in Ukrajina dosegli rešitev spora, EIU ne pričakuje, da bodo sankcije odpravljene do leta 2028.
 
Diplomatska in gospodarska izolacija od Zahoda bo imela daljnosežne posledice za rusko gospodarstvo, kar bo povzročilo obdobje gospodarske stagnacije.
 
Rusija bo verjetno uvedla protekcionistične trgovinske ukrepe, vključno z izvoznimi omejitvami in nadomeščanjem uvoza, da bi nadomestila tuje blago. Možni so še drugi ukrepi v številnih sektorjih, ki bi lahko motili poslovanje.
Zaradi vojne in posledičnih sankcij velja velika previdnost pri vstopu na trg.

Obstaja tveganje, da bodo podjetja, ki poslujejo v Rusiji, izpostavljena sankcijam, nadzoru izvoza, uvoznim omejitvam, pranju denarja in korupciji, prav tako pa tudi zaplembi premoženja. 

Obsežne sankcije proti ruskemu bančnemu in finančnemu sektorju lahko tujim podjetjem predstavljajo težave pri prejemanju plačil in vsakodnevnih operativnih transakcijah

Velik izziv predstavlja tudi transportna logistika, glede na različne omejitve posameznih načinov prevoza. 
 

Uvoz in izvoz Slovenije v Rusijo

Blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo je v letu 2024 dosegla 1.170 mio EUR, s čemer se je Rusija uvrstila na 21. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Več o uvozu in izvozu Slovenije v Rusijo si preberite tukaj
 
 

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.