Romunija

Po podatkih Evropske komisije je Romunija ena najrevnejših držav v EU, saj je kar 32 % prebivalstva izpostavljenega tveganju revščine ali socialne izključenosti. Članstvo v EU je močno vplivalo na romunsko gospodarstvo. Romunija je od vstopa leta 2007 prejela več kot 60 mlrd EUR iz kohezijskih skladov EU, ki so bili namenjeni predvsem razvoju infrastrukture, izboljšanju kmetijstva in razvoju podeželja ter izobraževanju in raziskavam. Dostop do enotnega evropskega trga je omogočil povečanje izvoza in neposrednih tujih naložb.

Romunsko gospodarstvo je pretežno izvozno usmerjeno, s poudarkom na proizvodnji, ki je vse pomembnejša za zahodnoevropske dobavne verige.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 70 % BDP. Posebej dinamični področji sta IKT in zunanje izvajanje poslovnih procesov. Po podatkih Združenja romunske industrije programske opreme, IKT sektor predstavlja približno 8 % BDP.
Finančne storitve, maloprodaja in turizem so prav tako pomembni segmenti storitvenega sektorja. Predvsem turizem je v zadnjih letih v razcvetu. Bukarešta je ena vodilnih finančnih in industrijskih središč vzhodne Evrope.

Industrijski sektor ustvari 26 % BDP in zaposluje približno 1/3 delovne sile. Zaradi poceni delovne sile je romunska industrija raznolika in konkurenčna. Tuji neposredni vlagatelji veliko vlagajo v težko industrijo (metalurgija, jeklo), proizvodnjo avtomobilskih delov, v gradbeništvo, rafiniranje nafte in v tekstilno industrijo.
Romunija je največja proizvajalka elektronike v srednji in vzhodni Evropi, v zadnjih 20 letih pa je postala tudi pomembno središče mobilne tehnologije, informacijske varnosti in raziskav na področju strojne opreme.
Avtomobilska industrija je eden ključnih stebrov gospodarstva, z Dacio kot osrednjim domačim proizvajalcem, ter številnimi mednarodnimi dobavitelji avtomobilskih delov.
Romunija ima tudi znatne zaloge premoga, nafte, plina in urana.

Kmetijski sektor ustvari 4 % BDP in zaposluje približno 18 % delovne sile. Romunija ima eno največjih površin obdelovalne zemlje v EU in je 7. največja kmetijska proizvajalka v EU, pri čemer so glavni pridelki žita, sladkorna pesa krompir in vino.
Približno 25 % države pokrivajo gozdovi (zlasti na območju Transilvanije), zato je lesna industrija v Romuniji konkurenčna panoga, ki prispeva 3,5 % v romunski BDP.
Kmetijstvo se sooča z nizko produktivnostjo zaradi razdrobljenosti zemljišč, pomanjkanja sodobne mehanizacije in slabe infrastrukture.
 

Poslovne priložnosti v Romuniji

Velik trg in gospodarska rast ustvarjata v Romuniji številne tržne priložnosti.
 

• Romunija je 4. največji trg v vzhodni in srednji Evropi, za Poljsko, Turčijo in Rusijo.
• Romunski BDP na prebivalca je približno na ravni Poljske in sosednje Madžarske, ter na približno 80 % ravni Češke. EIU napoveduje, da se bo BDP na prebivalca v Romuniji v naslednjih 5 letih povečal za približno 38 %.
• Romunija bo srednje - do dolgoročno še naprej ponujala precejšnje priložnosti za tuje izvoznike potrošniškega blaga, saj nominalne stopnje rasti BDP presegajo stopnje rasti drugih regionalnih trgov.
• Romunija je država z največjo energetsko neodvisnostjo v EU, kar je posebna prednost glede na vojno v Ukrajini in potrebo po domačih energetskih virih.
• Kakovost visokokvalificirane in cenovno dostopne delovne sile je glavna privlačnost za vlagatelje.

Najbolj perspektivni sektorji za tuje izvoznike in vlagatelje:
 

• IKT sektor: Romunski IT trg je eden najhitreje rastočih trgov v srednji in vzhodni Evropi, najpomembnejša segmenta pa sta segment programske opreme in segment IT storitev. Ta 2 segmenta bosta srednjeročno do dolgoročno največ prispevala k romunskemu BDP. Ena glavnih prednostnih nalog IT strategije romunske vlade je digitalizacija javnega sektorja z izvajanjem povezanih programov kibernetske varnosti.
• Avtomobilska Industrija: Poleg tovarne Dacia v Mioveniju in tovarne Ford v Craiovi, ima Romunija dobro razvito mrežo dobaviteljev avtomobilskih delov. Prisotnost velikih proizvajalcev ustvarja priložnosti za dobavitelje komponent, sistemov za e-mobilnost, programske opreme za avtomobilsko industrijo in storitev na področju avtomobilskega dizajna in inženiringa.
• Farmacevtska industrija: Romunija je 2. največji trg za farmacevtske izdelke v srednji in vzhodni Evropi, takoj za Poljsko. Priložnosti se ponujajo na področju generičnih zdravil, biofarmacevtskih izdelkov in kliničnih raziskav. Analitiki napovedujejo, da bo romunski farmacevtski trg v prihodnjih letih rasel in ponujal velike poslovne priložnosti.
• Kmetijstvo in živilska industrija: Potencial obstaja zlasti za investicije v sodobno kmetijsko tehnologijo, ekološko kmetijstvo, skladiščenje in predelavo živil ter distribucijske verige.
  Priložnosti za izvoznike so predvsem v segmentih hrane za hišne ljubljenčke, govejega mesa, sadnih in zelenjavnih sokov, žganih pijač in vina. Na voljo so tudi evropska sredstva za podporo modernizaciji tega sektorja.
• Turizem: Turizem v Romuniji predstavlja privlačno poslovno priložnost zaradi rastočega števila turistov, naravne in kulturne raznolikosti ter konkurenčnih stroškov poslovanja. Leta 2024 je državo obiskalo več kot 14 mio turistov. V državi se hitro razvija trajnostni, zdraviliški, kulturni in smučarski turizem.

Več o poslovnih priložnostih na romunskem trgu si preberite tukaj
 

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje v Romuniji

 

• Romunska vlada ima še vedno veliko vlogo v gospodarstvu v smislu zaposlovanja, lastništva sredstev in vpliva na poslovno okolje. Podjetja v državni lasti oblikujejo številne industrije in delujejo kot prevladujoči kupci in dobavitelji.
• Podjetja, ki delujejo v Romuniji, se pogosto soočajo z izzivi v zvezi z neodvisnostjo in učinkovitostjo pravosodnega sistema, korupcijo, birokracijo in politično nestabilnostjo.
• Slaba infrastruktura Romunije negativno vpliva na poslovne stroške, produktivnost, javno varnost in sposobnost države, da pritegne tuje naložbe. Povezave države s preostalo prometno infrastrukturo EU so še vedno premalo razvite, kar ovira sposobnost države, da uresniči svoj polni potencial za nove naložbe, trgovino in turizem.
• Hitro rastoče gospodarstvo, naraščajoče naložbe in zmožnost Romunov, da delajo za višje plače drugje v EU, so povzročili pomanjkanje delovne sile. To pomanjkanje je izrazitejše v severnih in zahodnih delih države.
• Po podatkih Svetovne banke, je za ustanovitev podjetja v Romuniji potrebnih 20 dni, medtem ko je povprečje v regiji jugovzhodne Evrope le 9 dni.

 
 

Uvoz in izvoz Slovenije v Romunijo

Blagovna menjava med Slovenijo in Romunijo je v letu 2024 dosegla 1.313 mio EUR, s čemer se je Romunija uvrstila na 20. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.


Več o uvozu in izvozu Slovenije v Romunijo preberite tukaj
 

 

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.