Romunija 
Predstavitev gospodarstva Romunije
Predstavitev države
| Uradni naziv | România / Romunija |
| Mednarodna oznaka | RO/ROU |
| Glavno mesto | Bukarešta |
| Velikost (km2) | 238.391 |
| Prebivalci (mio) | 19,7 |
| Uradni jezik | Romunščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (81,9 %), protestanti (6,4 %), rimo-katoliki (4,3 %) |
| Denarna enota | Novi romunski lev (RON) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 40 |
Prebivalstvo Romunije
Romunija ima 19,7 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Bukarešta | 1.883.000 |
| Cluj-Napoca | 325.000 |
| Timişoara | 319.000 |
| Iasi | 290.000 |
| Constanţa | 284.000 |
| Craiova | 270.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. decembra 2020, predsedniške pa 10. in 24. novembra 2019. Naslednje parlamentarne in predsedniške volitve so načrtovane v letu 2024. |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra 2019, je v drugem krogu ponovno zmagal dosedanji predsednik Klaus Iohanuis, ki je na tem položaju že od decembra 2014. |
|
Izvršilna oblast: |
26 članski kabinet imenuje in vodi predsednik vlade, njega pa imenuje predsednik države. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale decembra 2020, je zmagala opozicijska PSD, ki je prejela 30 % glasov. Predsednik vlade: Nicolae CIUCA (od 25. novembra 2021). |
Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 19,6 | 19,9 | 19,7 | 19,3 | 19,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 84++ | 84 | 84 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 372,4 | 334,3 | 284,6 | 240,4 | 219,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 18.974 | 16.809 | 14.482 | 12.438 | 11.307 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 845,2 | 797,7 | 750,2 | 583,4 | 561,4 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 43.200 | 40.275 | 38.167 | 30.227 | 28.895 |
| Rast BDP (v %): | 3,7 | 2,5 | 4,2 | 5,9 | -3,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,0 | 5,3 | 5,6 | 5,6 | 6,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 4,7 | 9,9 | 12,0 | 4,1 | 2,3 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -133,8 | -125,0 | -118,0 | -93,3 | -76,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 104,4 | 93,8 | 85,8 | 70,2 | 57,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,5 | 1,8 | 9,1 | 12,6 | -9,4 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,9 | 2,6 | 10,2 | 14,6 | -5,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 12,7 | 12,4 | 11,3 | 9,9 | 3,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 345,5+ | 645,4 | 574,6 | 494,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 249,1+ | 650,8 | 529,1 | 465,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 39 | 38 | 36 | 37 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 55 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Romuniji
Romunski organi pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav sledijo podobnim načelom kot večina držav EU.
Državljani tretjih držav, ki se želijo preseliti v Romunijo zaradi zaposlitve, morajo vnaprej poiskati delodajalca, nato pa pridobiti delovno dovoljenje pri lokalnem inšpektoratu za priseljevanje.
Največ prostih delovnih mest v Romuniji je za tujce na voljo na naslednjih področjih: industrija, turizem, gradbeništvo, IT sektor, energetika in avtomobilska industrija.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača v Romuniji od 1. januarja 2023 znaša 3.000 RON (približno 608,35 EUR).
Po podatkih romunskega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača v Romuniji v novembru 2022 znašala 6.679 RON ali 1.354,40 EUR.
Vrednosti RON so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 6,4 | 4,2 | 3,6 | 3,4 |
| Rast javne potrošnje | 3,8 | 2,5 | 2,5 | 2,4 |
| Rast investicij | 9,0 | 6,2 | 6,2 | 6,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Romunija je v letu 2022 izvozila za 100,6 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 127,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -26,5 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Romunija največ izvažala električno in elektronsko opremo, vozila, strojno opremo, nafto in plin ter žita.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Nemčijo (19,8 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Madžarska, Francija in Bolgarija.
- Romunija je v letu 2022 največ uvažala električno in elektronsko opremo, nafto in plin, strojno opremo, vozila ter plastiko.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Nemčije (17,8 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Bolgarija, Madžarska in Poljska.
Romunija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 14,3 | Električna in elektronska oprema | 16,4 |
| Mineralna goriva, olja | 12,2 | Vozila | 14,2 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 10,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 9,8 |
| Vozila | 8,3 | Mineralna goriva, olja | 7,6 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,0 | Žita | 4,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 17,8 | Nemčija | 19,8 |
| Italija | 8,2 | Italija | 10,1 |
| Bolgarija | 7,1 | Madžarska | 7,3 |
| Madžarska | 6,5 | Francija | 6,0 |
| Poljska | 5,9 | Bolgarija | 3,9 |
| Slovenija (24. mesto) | 0,8 | Slovenija (29. mesto) | 0,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Romuniji so v letu 2021 znašale 92,2 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 4,9 %.
- Celotne izhodne TNI Romunije so v letu 2021 znašale 2,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 62,9 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Romuniji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Romunijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 21.526 |
| Nemčija | 11.918 |
| Avstrija | 11.690 |
| Italija | 8.238 |
| Francija | 6.074 |
| Ciper | 5.862 |
| Švica | 5.013 |
| Luksemburg | 4.205 |
| Združeno kraljestvo | 2.966 |
| Madžarska | 2.391 |
Podjetje |
Država |
|---|---|
| Renault | Francija |
| Sb Kaufland Kg | Nemčija |
| Cable Communications Systems N.V. | Nizozemska |
| Suraumarche | Francija |
| Erste Group Bank Ag | Avstrija |
| Autoliv, Inc. | ZDA |
| Sumitomo Electric Industries, Ltd. | Japonska |
| Polish Enterprise Investors Ltd. | Kajmanski otoki |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Poglejte si tudi:
