Romunija 
Predstavitev gospodarstva Romunije
Predstavitev države
| Uradni naziv | România / Romunija |
| Mednarodna oznaka | RO/ROU |
| Glavno mesto | Bukarešta |
| Velikost (km2) | 238.391 |
| Prebivalci (mio)17 | 19 |
| Uradni jezik | Romunščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (81,9 %), protestanti (6,4 %), rimo-katoliki (4,3 %) |
| Denarna enota | Novi romunski lev (RON) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 40 |
Prebivalstvo Romunije
Romunija ima 19 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Bukarešta | 1.883.000 |
| Cluj-Napoca | 325.000 |
| Timişoara | 319.000 |
| Iasi | 290.000 |
| Constanţa | 284.000 |
| Craiova | 270.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. decembra 2020, predsedniške pa 10. in 24. novembra 2019. Naslednje parlamentarne in predsedniške volitve so načrtovane v letu 2024. |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra 2019, je v drugem krogu ponovno zmagal dosedanji predsednik Klaus Iohanuis, ki je na tem položaju že od decembra 2014. |
|
Izvršilna oblast: |
26 članski kabinet imenuje in vodi predsednik vlade, njega pa imenuje predsednik države. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale decembra 2020, je zmagala opozicijska PSD, ki je prejela 30 % glasov. Predsednik vlade: Nicolae CIUCA (od 25. novembra 2021). |
Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 19,9 | 19,7 | 19,3 | 19,4 | 19,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 84 | 84 | 85 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 260,2 | 242,4 | 240,2 | 218,9 | 223,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 13.080 | 12.328 | 12.429 | 11.254 | 11.429 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 668,0 | 625,7 | 575,0 | 543,9 | 553,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 33.711 | 31.995 | 29.610 | 27.982 | 28.232 |
| Rast BDP (v %): | 3,0 | 3,9 | 6,0 | -3,8 | 4,2 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,3 | 5,4 | 5,6 | 6,1 | 4,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 7,7 | 12,4 | 4,1 | 2,3 | 3,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -116,9 | -109,8 | -93,3 | -76,8 | -80,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 92,6 | 84,0 | 70,2 | 57,8 | 63,0 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,8 | 5,4 | 12,8 | -9,3 | 4,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,4 | 5,3 | 15,0 | -5,9 | 8,8 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 7,3 | 6,6 | 8,9 | 3,2 | 6,6 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 560,7+ | 574,6 | 494,6 | 515,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 567,4+ | 529,1 | 465,6 | 524,1 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 38 | 36 | 37 | 42 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 55 | 52 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Delo v Romuniji
Romunski organi pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav sledijo podobnim načelom kot večina držav EU.
Državljani tretjih držav, ki se želijo preseliti v Romunijo zaradi zaposlitve, morajo vnaprej poiskati delodajalca, nato pa pridobiti delovno dovoljenje pri lokalnem inšpektoratu za priseljevanje.
Največ prostih delovnih mest v Romuniji je za tujce na voljo na naslednjih področjih: industrija, turizem, gradbeništvo, IT sektor, energetika in avtomobilska industrija.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača v Romuniji od 1. januarja 2023 znaša 3.000 RON (približno 608,35 EUR).
Po podatkih romunskega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača v Romuniji v novembru 2022 znašala 6.679 RON ali 1.354,40 EUR.
Vrednosti RON so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 6,4 | 4,8 | 4,4 | 3,6 |
| Rast javne potrošnje | 0,0 | 2,4 | 2,0 | 2,2 |
| Rast investicij | 7,0 | 7,2 | 6,8 | 5,5 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Romunija je v letu 2021 izvozila za 68,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 91,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -22,2 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Romunija največ izvažala električno in elektronsko opremo, vozila, strojno opremo, žita ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Nemčijo (20,7 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Francija, Madžarska in Poljska.
- Romunija je v letu 2021 največ uvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila, nafto in plin ter plastiko.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (20,1 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Madžarska, Kitajska in Poljska.
Romunija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 14,7 | Električna in elektronska oprema | 17,7 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,5 | Vozila | 14,8 |
| Vozila | 8,9 | Stroji, jedrski reaktorji | 11,0 |
| Mineralna goriva, olja | 7,6 | Žita | 4,9 |
| Plastika in plastični izdelki | 5,6 | Železo in jeklo | 4,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 20,1 | Nemčija | 20,7 |
| Italija | 8,8 | Italija | 10,4 |
| Madžarska | 6,9 | Francija | 6,4 |
| Kitajska | 6,3 | Madžarska | 5,7 |
| Poljska | 6,2 | Poljska | 4,0 |
| Slovenija (22. mesto) | 0,8 | Slovenija (28. mesto) | 0,6 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Romuniji so v letu 2020 znašale 97,7 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 12,7 %.
- Celotne izhodne TNI Romunije so v letu 2020 znašale 2,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 71,1 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Romuniji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
Poglejte si tudi:
