Romunija 
Predstavitev gospodarstva Romunije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
România / Romunija RO / ROU Bukarešta 238.391 19,2 Romunski Pravoslavni 81,9 %, protestanti 6,4 %, rimskokatoliška 4,3 %, ostali in neopredeljeni 7,4 % 11.411 EUR (2019) Novi romunski lev (RON) Slovenija +1 +40 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Bukarešta | 1.883.000 |
| Cluj-Napoca | 325.000 |
| Timişoara | 319.000 |
| Iasi | 290.000 |
| Constanţa | 284.000 |
| Craiova | 270.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 11. decembra 2016, predsedniške pa 10. in 24. novembra 2019. Naslednja parlamentarne volitve so načrtovane za december 2020, naslednje predsedniške volitve pa leta 2024. |
|
Vodstvo države: |
Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra 2019, je v drugem krogu ponovno zmagal dosedanji predsednik Klaus Iohanuis, ki je na tem položaju že od decembra 2014. |
|
Izvršilna oblast: |
26 članski kabinet imenuje in vodi predsednik vlade, njega pa imenuje predsednik države. Predsednik vlade: Ludovic Orban (od 4. novembra 2019). |
Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Postopnost je bila značilnost reform v Romuniji v devetdesetih letih. Makroekonomski stabilizacijski programi so bili oslabljeni zaradi pomanjkljivih strukturnih reform, obdobja rasti pa sta spremljala visoka inflacija in makroekonomsko neravnovesje. Pomembne strukturne reforme v začetku leta 2000 so pripomogle k stabilizaciji gospodarstva, vendar je ohlapna fiskalna in dohodkovna politika pripeljala do pregrevanja v letih 2007-2008, kot tudi naraščajočih zunanjih neravnovesij. Posledica "stand-by" sporazuma z IMF v letih 2009-2011 je bila boleča fiskalna prilagoditev ter nadaljnje fiskalne in strukturne reforme javnega sektorja.
Od sredine leta 2015 je vlada znižala stopnjo davka na dodano vrednost (DDV), podvojila minimalno plačo in povišala plače delavcem v javnem sektorju. Močna gospodarska rast in nepričakovani prihodki (kot je enkratno plačilo posebnih dividend podjetij v državni lasti v letu 2017) so pomagali obdržati fiskalno prilagodljiv proračun. Prilagodljiva fiskalna naravnanost je prispevala k nestanovitnemu političnemu okolju od leta 2017 dalje. To vključuje premik prispevkov za socialno varnost od delodajalcev k zaposlenim (kar je ublažilo veliko povečanje plač v javnem sektorju), znižanje stopnje dohodnine leta 2018 s 16 % na 10 % in bistveno povišanje pokojnin od septembra 2019 do 2022. EIU napoveduje, da bo vlada, ki jo vodi PSD, še naprej zavezana svojemu programu ekspanzivne politike, zlasti glede na prihajajoče volitve konec leta 2020.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
