Romunija 
Predstavitev gospodarstva Romunije
| Predstavitev gospodarstva Romunije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | România / Romunija |
| Mednarodna oznaka | RO/ROU |
| Glavno mesto | Bukarešta |
| Velikost (km2) | 238.391 |
| Prebivalci (mio) | 19 |
| Uradni jezik | Romunščina. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (73,4 %), protestanti (6,2 %), rimo-katoliki (4,5 %) |
| Denarna enota | Novi romunski lev (RON) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | + 40 |
Prebivalstvo Romunije
Romunija ima 19 milijonov prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Bukarešta | 1.717.000 |
| Cluj-Napoca | 287.000 |
| Iasi | 272.000 |
| Constanţa | 264.000 |
| Craiova | 234.000 |
Politična ureditev
|
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003 |
|
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 1. decembra 2024, predsedniške pa 4. in 18. maja 2025. |
|
Vodstvo države: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 4. in 18. maja 2025. V 2. krogu predsedniških volitev je s 53,9 % glasov zmagal Nicusor Dan, dosedanji župan Bukarešte. Njegov protikandidat Georgee Simion iz skrajno desničarske stranke Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR), ki je bil zmagovalec 1. kroga, je prejel 46,1 % glasov. |
|
Izvršilna oblast: |
26 članski kabinet imenuje in vodi predsednik vlade, njega pa imenuje predsednik države. Na parlamentarnih volitvah, ki so potekale 1. decembra 2024, je Socialdemokratska stranka (PSD) dobila večino sedežev v obeh domovih. Sledijo skrajno desna AUR, Nacionalna liberalna stranka (PNL) in reformistična Unija za reševanje Romunije (USR). Da bi izključili skrajne desničarske stranke, so PSD, PNL, USR, UDMR in manjšinske skupine oblikovale zavezništvo, ki utira pot proevropski vladi. Predsednik vlade: Marcel Ciolacu (od 15. 6. 2023). |
Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. S 1.1.2025 je postala tudi polnopravna članica schengemskega območja.
Romunija je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU; Factiva, maj 2025.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 18,8 | 18,9 | 19,0 | 19,1 | 19,2 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | / | 84 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 420,5 | 385,9 | 351,7 | 323,4 | 282,9 |
| BDP per capita (v EUR): | 22.367 | 20.408 | 18.496 | 16.915 | 14.758 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 997,8 | 942,4 | 886,9 | 841,6 | 778,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 52.947 | 49.824 | 46.859 | 43.993 | 40.418 |
| Rast BDP (v %): | 3,2 | 2,9 | 1,7 | 2,1 | 4,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,9 | 5,0 | 5,1 | 5,6 | 5,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,2 | 4,3 | 5,5 | 9,7 | 12,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -130,7 | -121,8 | -115,6 | -115,5 | -117,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 95,9 | 88,4 | 82,9 | 86,6 | 85,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,0 | 4,3 | 4,7 | -1,3 | 9,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 6,7 | 5,5 | 8,7 | -1,2 | 9,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 11,5 | 10,0 | 8,7 | 7,8 | 10,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 203,1+ | 807,0 | 700,6 | 645,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 118,0+ | 505,9 | 463,6 | 650,8 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | / | 28 | 39 | 38 |
| Razred tveganja (op): | / | / | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | / |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-mar 2025 (posodobljeno maj 2025).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Socialni in okoljski kazalniki Romunije
Če vas zanima stanje Romunije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Romuniji
Romunski organi pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav sledijo podobnim načelom kot večina držav EU.
Državljani tretjih držav, ki se želijo preseliti v Romunijo zaradi zaposlitve, morajo vnaprej poiskati delodajalca, nato pa pridobiti delovno dovoljenje pri lokalnem inšpektoratu za priseljevanje.
V Romuniji je največje povpraševanje po strokovnjakih na področju informacijskih tehnologij, zlasti razvijalci programske opreme, sistemski analitiki in strokovnjaki za kibernetsko varnost. Poleg tega so iskani tudi inženirji različnih specializacij, zlasti v gradbeništvu, energetiki in avtomobilski industriji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača v Romuniji od 1. januarja 2025 znaša 4.050 RON, kar je približno 814,14 EUR.
Romunija še naprej ostaja med državami EU z najnižjimi bruto minimalnimi plačami.
Po podatkih romunskega statističnega urada je povprečna bruto mesečna plača v Romuniji v januarju 2025 znašala 8.910 RON ali približno 1.791, 01 EUR.
Vrednosti RON so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2024 | 2025* | 2026* | 2027* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 3,6 | 3,6 | 3,4 | 2,8 |
| Rast javne potrošnje | 0,7 | 2,5 | 2,2 | 2,0 |
| Rast investicij | 5,3 | 5,8 | 5,8 | 5,7 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2025.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Romunija je v letu 2023 izvozila za 87,7 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 116,2 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -28,5 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Romunija največ izvažala električno in elektronsko opremo, vozila, strojno opremo, nafto in plin ter žita.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Nemčijo (20,8 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Francija, Madžarska in Bolgarija.
- Romunija je v letu 2023 največ uvažala električno in elektronsko opremo, strojno opremo, vozila, nafto in plin ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Nemčije (19,4 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Madžarska, Poljska in Kitajska.
Romunija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Električna in elektronska oprema | 15,2 | Električna in elektronska oprema | 18,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 11,1 | Vozila | 15,5 |
| Vozila | 10,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 10,1 |
| Mineralna goriva, olja | 8,5 | Mineralna goriva, olja | 5,6 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,7 | Žita | 4,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 19,4 | Nemčija | 20,8 |
| Italija | 8,7 | Italija | 10,2 |
| Madžarska | 6,5 | Francija | 6,3 |
| Poljska | 6,2 | Madžarska | 5,7 |
| Kitajska | 5,5 | Bolgarija | 4,2 |
| Slovenija (22. mesto) | 0,9 | Slovenija (29. mesto) | 0,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Romuniji so v letu 2022 znašale 110,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 6,2 %.
- Celotne izhodne TNI Romunije so v letu 2022 znašale 3,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 49,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Romuniji 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Romunijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nizozemska | 21.526 |
| Nemčija | 11.918 |
| Avstrija | 11.690 |
| Italija | 8.238 |
| Francija | 6.074 |
| Ciper | 5.862 |
| Švica | 5.013 |
| Luksemburg | 4.205 |
| Združeno kraljestvo | 2.966 |
| Madžarska | 2.391 |
Podjetje |
Država |
|---|---|
| Renault | Francija |
| Sb Kaufland Kg | Nemčija |
| Cable Communications Systems N.V. | Nizozemska |
| Suraumarche | Francija |
| Erste Group Bank Ag | Avstrija |
| Autoliv, Inc. | ZDA |
| Sumitomo Electric Industries, Ltd. | Japonska |
| Polish Enterprise Investors Ltd. | Kajmanski otoki |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
