Romunija

Predstavitev gospodarstva Romunije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

România / Romunija

RO / ROU

Bukarešta

238.391

19,5 

Romunski

Pravoslavni 81,9 %, protestanti 6,4 %, rimskokatoliška 4,3 %, ostali in neopredeljeni 7,4 %

10.407 EUR (2018)

Novi romunski lev (RON)

Slovenija +1

+40


Večja mesta

 
Večja mesta Število prebivalcev 
Bukarešta 1.931.000
Iasi 317.000
Constanţa 306.000
Cluj-Napoca 306.000
Timişoara 304.000
Craiova 301.000

 

Politična ureditev

Politični sistem:

Parlamentarna republika

Pravni sistem:

Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003

Zakonodajna oblast:

Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte.

Volitve:

Parlamentarne volitve so bile 11. decembra 2016, predsedniške pa 2. in 16. novembra 2014. Naslednja parlamentarne volitve so načrtovane za december 2020, naslednje predsedniške volitve pa l. 2019.

Vodstvo države:

Predsednik Klaus Iohannis

Izvršilna oblast:

26 članski kabinet imenuje in vodi predsednik vlade, njega pa imenuje predsednik države.
Premierka: Viorica Dancila (od januarja 2018).

 

Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).


Vir: EIU; Factiva, september 2019.

 

Gospodarska politika vlade

Postopnost je bila značilnost reform v Romuniji v devetdesetih letih. Makroekonomski stabilizacijski programi so bili oslabljeni zaradi pomanjkljivih strukturnih reform, obdobja rasti pa je spremljala visoka inflacija in makroekonomsko neravnovesje. Pomembne strukturne reforme v začetku leta 2000 so pripomogle k stabilizaciji gospodarstva, vendar je ohlapna fiskalna in dohodkovna politika pripeljala do pregrevanja v letih 2007-2008, kot tudi naraščajočih zunanjih neravnovesij. Posledica "stand-by" sporazuma z IMF v letih 2009-2011 je bila boleča fiskalna prilagoditev ter nadaljnje fiskalne in strukturne reforme javnega sektorja.

Od sredine leta 2015 je vlada znižala stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) na živila (brez alkoholnih pijač in tobaka) s 24 % na 9 %, znižala standardno stopnjo DDV s 24 % na 19 %, podvojila minimalno plačo in povišala plače v javnem sektorju. Močna gospodarska rast in nepričakovani prihodki (kot je enkratno plačilo posebnih dividend podjetij v državni lasti v letu 2017) so pomagali obdržati fiskalno prilagodljiv proračun. Prilagodljiva fiskalna naravnanost je prispevala k nestanovitnemu političnemu okolju od leta 2017 dalje. To vključuje premik prispevkov za socialno varnost od delodajalcev k zaposlenim (kar je ublažilo veliko povečanje plač v javnem sektorju), ter znižanje stopnje dohodnine leta 2018 s 16 % na 10 %.

Stopnja inflacije je v letu 2018 znašala 4,1 %. EIU napoveduje 4,2 % stopnjo inflacije v letu 2019, v letu 2020 3,5 % in v letu 2021 3,8 % stopnjo inflacije.

V letu 2018 je brezposelnost dosegla 4,6 %. Za leto 2019 napovedujejo 4 % stopnjo nezaposlenosti, za leto 2020 3,3 % in za leto 2021 3,6 %.

Povprečna bruto mesečna plača v Romuniji je leta 2018 znašala 1.038,3 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa 407 EUR.
 

Vir: EIU; Factiva, september 2019.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge