Romunija 
Predstavitev gospodarstva Romunije
Predstavitev države
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
România / Romunija RO / ROU Bukarešta 238.391 19,2 Romunski Pravoslavni 81,9 %, protestanti 6,4 %, rimskokatoliška 4,3 %, ostali in neopredeljeni 7,4 % 11.219 EUR (2020) Novi romunski lev (RON) Slovenija +1 +40 |
Večja mesta
Večja mesta | Število prebivalcev |
---|---|
Bukarešta | 1.883.000 |
Cluj-Napoca | 325.000 |
Timişoara | 319.000 |
Iasi | 290.000 |
Constanţa | 284.000 |
Craiova | 270.000 |
Politična ureditev
Politični sistem: |
Parlamentarna republika |
Pravni sistem: |
Temelji na novi ustavi iz l. 1991 in spremenjeni l. 2003 |
Zakonodajna oblast: |
Dvodomni parlament; sestavljen iz Senata (zgornji dom, 176 sedežev) in Poslanske zbornice (spodnji dom, 412 sedežev). Oba domova neposredno voli 41 volilnih enot, ki zajemajo 40 okrožij in mestno občino glavnega mesta Bukarešte. |
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 6. decembra 2020, predsedniške pa 10. in 24. novembra 2019. Naslednje parlamentarne in predsedniške volitve so načrtovane v letu 2024. |
Vodstvo države: |
Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra 2019, je v drugem krogu ponovno zmagal dosedanji predsednik Klaus Iohanuis, ki je na tem položaju že od decembra 2014. |
Izvršilna oblast: |
26 članski kabinet imenuje in vodi predsednik vlade, njega pa imenuje predsednik države. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale decembra 2020, je zmagala opozicijska PSD, ki je prejela 30 % glasov. Predsednik vlade: Florin CITU (od 23. decembra 2020). |
Romunija je polnopravna članica Evropske unije od leta 2007 dalje. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Je članica WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Found) in IBRD (The International Bank for Reconstruction and Development).
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Gospodarska politika vlade
Postopnost je bila značilnost reform v Romuniji v devetdesetih letih. Makroekonomski stabilizacijski programi so bili oslabljeni zaradi pomanjkljivih strukturnih reform, obdobja rasti pa sta spremljala visoka inflacija in makroekonomsko neravnovesje. Pomembne strukturne reforme v začetku leta 2000 so pripomogle k stabilizaciji gospodarstva, vendar je ohlapna fiskalna in dohodkovna politika pripeljala do pregrevanja v letih 2007-2008, kot tudi naraščajočih zunanjih neravnovesij. Posledica "stand-by" sporazuma z IMF v letih 2009-2011 je bila boleča fiskalna prilagoditev ter nadaljnje fiskalne in strukturne reforme javnega sektorja.
Po vrhuncu okužb konec novembra 2020, se je stopnja okužb s korona virusom po uvedbi ukrepov znatno zmanjšala. Stopnja okužb v Romuniji je v letu 2021 precej pod povprečjem EU, medtem ko je bila večino leta 2020 med najvišjimi. Enako velja tudi za stopnjo smrtnosti.
Vir: EIU; Factiva, februar 2021.
Poglejte si tudi: