Romunija

Gospodarske panoge Romunije


Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje


Gospodarstvo ter možnost vstopa na romunski trg

Vpogled v trg

Romunija ima 2. najnižji nominalni BDP na prebivalca med vsemi državami članicami EU. Ta je v letu 2023 znašal 14.473 EUR.
 
V izvozu prevladuje proizvodnja, ki je vse pomembnejša za zahodnoevropske dobavne verige.
 
V letu 2023 je Romunija beležila 2,1 % gospodarsko rast. EIU napoveduje, da se bo realni BDP leta 2024 povečal za 3,3 %.
 
Romunija se uvršča na 9. mesto od 16 držav na lestvici poslovnega okolja EIU za vzhodno Evropo v letih 2024–2028. Poslovno okolje v Romuniji zavira razmeroma nerazvita infrastruktura in tehnološki okvir.
 
Romunija se je v letu 2023 uvrstila na 20. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.


Industrijski sektor

Industrijski sektor je v letu 2023 ustvaril 26 % BDP.

Zaradi poceni delovne sile je romunska industrija raznolika in konkurenčna.

Tuji neposredni vlagatelji veliko vlagajo v težko industrijo (metalurgija, jeklo), proizvodnjo avtomobilskih delov, v gradbeništvo, rafiniranje nafte in v tekstilno industrijo.


Romunija je največja proizvajalka elektronike v srednji in vzhodni Evropi.

Industrijska proizvodnja v Romuniji je v letu 2023 upadla za -5,2 %. Za leto 2024 EIU napoveduje 1,3 % rast industrijske proizvodnje, v letu 2025 in 2026 pa naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 3,3 % in 3,1 %.
 

Tržni izzivi

  • Romunska vlada ima še vedno veliko vlogo v gospodarstvu v smislu zaposlovanja, lastništva sredstev in vpliva na poslovno okolje. Podjetja v državni lasti oblikujejo številne industrije in delujejo kot prevladujoči kupci in dobavitelji.
  • Podjetja, ki delujejo v Romuniji, se pogosto soočajo z izzivi v zvezi z neodvisnostjo in učinkovitostjo pravosodnega sistema, korupcijo, birokracijo in politično nestabilnostjo.
  • Slaba infrastruktura Romunije negativno vpliva na poslovne stroške, produktivnost, javno varnost in sposobnost države, da pritegne tuje naložbe. Povezave države s preostalo prometno infrastrukturo EU so še vedno premalo razvite, kar ovira sposobnost države, da uresniči svoj polni potencial za nove naložbe, trgovino in turizem.
  • Hitro rastoče gospodarstvo, naraščajoče naložbe in zmožnost Romunov, da delajo za višje plače drugje v EU, so povzročili pomanjkanje delovne sile. To pomanjkanje je izrazitejše v severnih in zahodnih delih države.
  • Po podatkih Svetovne banke, je za ustanovitev podjetja v Romuniji potrebnih 20 dni, medtem ko je povprečje v regiji jugovzhodne Evrope le 9 dni.

 
Priložnosti na trgu

Velik trg in gospodarska rast ustvarjata pomembne tržne priložnosti.

Romunija je 4. največji trg v vzhodni in srednji Evropi, za Poljsko, Turčijo in Rusijo. Romunski BDP na prebivalca je približno na ravni Poljske in sosednje Madžarske, ter na približno 80 % ravni Češke. EIU napoveduje, da se bo BDP na prebivalca v Romuniji v naslednjih 5 letih povečal za približno 38 %.

Romunija bo srednje- do dolgoročno še naprej ponujala precejšnje priložnosti za tuje izvoznike potrošniškega blaga, saj nominalne stopnje rasti BDP presegajo stopnje rasti drugih regionalnih trgov.

Rast zasebne potrošnje je bila v letu 2023 ob povišani inflaciji in obrestnih merah dokaj prožna in bo še naprej eden glavnih dejavnikov gospodarske rasti v obdobju 2024–2028. EIU napoveduje, da se bo zasebna potrošnja na prebivalca do leta 2028 dvignila na približno 17.980 USD ali 16.628 EUR.

Povpraševanje po e-trgovini bo še naprej naraščalo. Struktura potrošniške porabe se bo v naslednjem desetletju verjetno močno spremenila, pri čemer se bo delež hrane in pijače v skupni porabi zmanjšal, v skladu z vztrajnim naraščanjem prejemkov s srednjimi dohodki, ter znatnim povečanjem prodaje potrošniške elektronike in IT izdelkov. Struktura maloprodajnega sektorja se bo v večjih mestih še naprej razvijala v smeri zahodnih vzorcev. Povpraševanje po e-trgovini se je leta 2020 med pandemijo covida-19 močno povečalo, rast pa se od takrat nadaljuje.

Romunija je država z največjo energetsko neodvisnostjo v EU, kar je posebna prednost glede na vojno v Ukrajini in potrebo po domačih energetskih virih.

Kakovost visokokvalificirane in cenovno dostopne delovne sile je glavna privlačnost za vlagatelje.
 
Digitalizacija je glavni cilj romunske vlade, kar kaže na priložnosti tudi za tija IT podjetja.

 
Vstop na trg 

  • Prisotnost lokalnega podjetja je bistvena za uspeh na romunskem trgu, pa najsi bo to preko distributerskih pogodb, hčerinskih družb, skupnih vlaganj ali prevzemov. 
  • Ne glede na obliko naložbe ali vstopne strategije, je pred vstopom na trg potrebna temeljita raziskava trga in potencialnih tržnih priložnosti. 
  • Priporočljivo je vzpostaviti dobre osebne odnose z lokalnimi podjetji, združenji in svetovalci s področja zakonodaje, računovodstva, bank itd.


Gospodarske panoge Romunije – Lesna in pohištvena industrija

Romunska lesna industrija preživlja globoko krizo, ki se odraža v zmanjšanju proizvodnje, zapiranju proizvodnih zmogljivosti in odpuščanju delavcev.

Po podatkih Državnega statističnega urada se je v letu 2023 proizvodnja v lesni industriji zmanjšala za -24 %, v pohištveni industriji pa za -13 %.

Po napovedih Prolem, Združenja romunske lesne industrije, se bo brez ustreznega načrta ukrepov ta trend nadaljeval tudi v letu 2024.

Lesna industrija v Romuniji je konkurenčna panoga, ki prispeva 3,5 % v romunski BDP, ter 3,5 mlrd EUR neto prihodkov v trgovinsko bilanco Romunije. V industriji je zaposlenih 150.000 delavcev, večina jih prihaja iz podeželskih skupnosti.

Umetno zmanjšanje količine lesa, posekanega v Romuniji, ohranja visoke cene lesnih virov, kar vpliva na konkurenčnost romunske lesne industrije.

Romunija se spopada z resnim pomanjkanjem lesa, kar močno vpliva na njeno pohištveno industrijo.

Prolem od vlade zahteva takojšnje ukrepe za reševanje krize, ki je povzročila skokovit dvig cen lesa, ter sprožila proteste v več romunskih mestih.

Kriza je prisilila romunsko lesno in pohištveno industrijo, da se je zaradi pomanjkanja in visokih lokalnih cen zatekla k uvozu lesa iz Avstrije in Nemčije.
 

Največja romunska podjetja v lesni industriji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2023)
Regia Nationala A Padurilor Romsilva Ra 647,77
Egger Romania Srl 473,11
Hs Timber Productions S.R.L. 447,05
Hs Timber Productions Reci S.R.L. 245,56
Kastamonu Romania Sa 179,82
Aviva Srl 161,45
Yildiz Entegre Romania S.A. 149,71


Maloprodaja pohištva 

Po ocenah Statista, naj bi v Romuniji prihodki na trgu pohištva leta 2024 dosegli 1.867 mio USD ali približno 1,7 mlrd EUR.
 
V obdobju 2024-2029 naj bi trg rasel po 3,61 % povprečni letni stopnji.
 
Največji segment na romunskem trgu pohištva je segment pohištva za dnevne sobe, katerega tržna vrednost naj bi leta 2024 dosegla 694,5 mio USD ali približno 642,28 mio EUR.
 
Na romunskem pohištvenem trgu so prisotne tudi velike globalne trgovske verige, kot sta JYSK in IKEA. 
 
Ikea Romania S.A. je po prihodkih največja trgovina s pohištvom v Romuniji. 

Švedski trgovec s pohištvom IKEA je maja 2024 odprl svoj prvi studio za načrtovanje in naročanje v Romuniji, in sicer v obmorskem mestu Constanta. 
Nov format trgovine, ki se nahaja znotraj mestnega nakupovalnega središča Supernova, strankam ponuja pomoč pri načrtovanju različnih prostorov njihovih domov ter naročanju pohištva in dodatkov za njihove projekte.
IKEA ima v Romuniji 3 trgovine, 2 v Bukarešti in 1 v Temišvaru. Prva je bila odprta v Baneasi v severni Bukarešti leta 2007, leta 2019 pa ji je sledila druga v mestnem predelu Theodor Pallady. Enota v Temišvaru je svoja vrata odprla junija 2023.


Največje trgovine s pohištvom v Romuniji

Podjetje Prihodki v mio EUR (2023)
Ikea Romania S.A. 239,17
Poltergeist Srl 56,14
Mobexpert Baneasa Srl 33,23
Phylosophy Design Srl 27,18
Mobexpert Baneasa Srl 21,79
Xxxlutz Mobilier S.R.L. 21,24
Kitchen Shop Srl 18,52


Največje romunske trgovinske partnerice v pohištveni industriji

Največ pohištva je Romunija v letu 2023 izvozila v Nemčijo, Francijo, Italijo, ter na Češko in Slovaško. Slovenija je v izvozu lani zasedla 20. mesto.
 
Največ pohištva je Romunija v letu 2023 uvozila iz Poljske, Kitajske, Turčije, Italije in Nemčije. Pri uvozu je bila Slovenija na 26. mestu.
 

Slovenija je v letu 2023 v Romunijo izvozila za 8,1 mio EUR pohištva, uvozila pa ga je za 26,28 mio EUR. 
 

Vrednost blagovne menjave pohištva (Slovenija-Romunija; v 1.000 EUR)

(94 Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, svetilke in pribori za njih, neomenjeni drugje, osvetljeni znaki, montažne zgradbe)


 

Ostale perspektivne panoge na trgu

 
Farmacevtska industrija

Romunija je 2. največji trg za farmacevtske izdelke v srednji in vzhodni Evropi, takoj za Poljsko. 
 
Poraba za zdravila na prebivalca je nižja kot v nekaterih srednje-evropskih državah, kot so Poljska, Češka in Madžarska, a je kljub temu večja kot pri balkanskih sosedah in primerljiva z Bolgarijo.
 
Romunija se uvršča med prvih 5 evropskih držav z najvišjo stopnjo lekarn na prebivalca, saj ima stopnjo 6,1 lekarne na 10.000 prebivalcev v mestnih območjih.

Analitiki napovedujejo, da bo romunski farmacevtski trg v prihodnjih letih rasel in ponujal velike poslovne priložnosti.
 
Slovenija v Romunijo največ izvaža farmacevtske izdelke. Izvoz v tej kategoriji je v letu 2023 dosegel 145,47 mio EUR, kar je predstavljalo 21 % celotnega izvoza Slovenije v Romunijo.
 
Romunija je v letu 2023 največ farmacevtskih izdelkov uvozila iz Nemčije, Madžarske, Švice, Nizozemske in Belgije. Slovenija se je pri uvozu lani uvrstila na 12. mesto.


Živilski izdelki in kmetijski proizvodi

Romunija je kljub svojemu velikemu kmetijskemu sektorju neto uvoznica hrane. Uvoz hrane se iz leta v leto povečuje, glavni uvozni izdelki pa se meso, mlečni izdelki, krmne sestavine in pijače.
 
Tradicionalna romunska prehrana v veliki meri temelji na mesu in mlečnih izdelkih. Povprečna letna poraba mesa na prebivalca je okoli 40 kg. Svinjina je najbolj priljubljeno meso, ki predstavlja več kot polovico celotne porabe na prebivalca, sledi mu perutnina. Zelo priljubljeni so tudi mlečni izdelki, vendar je njihova poraba na prebivalca še vedno relativno nizka, po ocenah 30 kg na prebivalca na leto. Raste tudi poraba rib.

Priložnosti za izvoznike so predvsem v segmentih hrane za hišne ljubljenčke, govejega mesa, sadnih in zelenjavnih sokov, žganih pijač in vina.


IKT

Romunski IT trg je eden najhitreje rastočih trgov v Srednji in Vzhodni Evropi, najpomembnejša segmenta pa sta segment programske opreme in segment IT storitev. Ta 2 segmenta bosta srednjeročno do dolgoročno največ prispevala k romunskemu BDP.

Ena glavnih prednostnih nalog IT strategije romunske vlade je digitalizacija javnega sektorja z izvajanjem povezanih programov kibernetske varnosti.

Priložnosti sektorja IKT v Romuniji povečujeta tudi evropski instrument za oživitev in odpornost, ter romunski nacionalni načrt za oživitev in odpornost, ki temelji na zelenem in digitalnem prehodu.
 
IKT je prisotna v vseh 6 stebrih, ki sestavljajo načrt za oživitev, pri čemer sta 2 od njih močno povezana z digitalno preobrazbo romunske družbe.
 
2. steber (digitalna transformacija) temelji na 4 prednostnih nalogah:
 
  • digitalizacija javnih storitev
  • digitalne veščine
  • varne in odporne digitalne infrastrukture
  • digitalna transformacija MSP.


Smučarski turizem

Glede na analizo Ski report 2023-2024, ki jo je pripravila investicijska družba Crosspoint Real Estate, ima Romunija velik potencial za razvoj smučarskega turizma.
 
Nižji stroški, vse večja želja po raznolikosti med turisti ter kulturna in geografska edinstvenost Romunije, so le nekatere prednosti, s katerimi lahko ta država v prihodnjih letih privabi pomembne naložbe.

Geografska lega Romunije ponuja še eno prednost. Medtem ko globalno segrevanje predstavlja veliko nevarnost za sektor zimskega turizma po vsem svetu, je Romunija razmeroma zaščitena pred znatnimi vplivi zaradi podnebnih sprememb. Trenutni podnebni modeli Romuniji napovedujejo celo znižanje povprečne letne temperature v naslednjih 25 letih. Ta naj bi se gibala med -1,3 °C in -4,1 °C.



Vrednosti RON in USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.


Viri:
  • Factiva
  • EIU
  • Združenje romunske industrije - Prolemn
  • Statistični urad RS 
  • The International Trade Centre (ITC) 
  • Statista
  • The Romania Journal

 
Posodobljeno: maj 2024


Poglejte si tudi: