Romunija 
Gospodarske panoge Romunije
Gospodarstvo
Zaradi finančne krize je Romunija doživela gospodarsko upočasnitev, zlasti v avtomobilski industriji, ki je odvisna od tujega povpraševanja. Finančne težave so Romunijo prisilile, da je zaprosila za finančno pomoč Mednarodni denarni sklad, Evropsko komisijo in Svetovno banko. V zadnjih letih je bilo gospodarstvo v Romuniji najhitreje rastoče gospodarstvo v EU, vendar se je ta gospodarska rast leta 2018 začela zmanjševati in je dosegla 4,3 %.
Staranje prebivalstva, izseljevanje kvalificirane delovne sile, davčne utaje in nezadostna zdravstvena oskrba ogrožajo dolgoročno rast in gospodarsko stabilnost Romunije. V državi je 35 % revščine, kar Romunijo uvršča med najrevnejše države v Evropi.
Struktura BDP
Kmetijski sektor predstavlja 5 % romunskega BDP in zaposluje okoli 22 % aktivnega prebivalstva države. Glavni kmetijski pridelki v Romuniji so žita, sladkorna pesa in krompir. Vendar pa kmetijska proizvodnja ostaja zelo nizka v primerjavi s potencialno zmogljivostjo države, saj je več kot 58 % vseh zemljišč kmetijskih. Približno 25 % države je pokrito z gozdom, zato se gozdarska industrija zelo hitro razvija.
Romunsko gospodarstvo se osredotoča predvsem na storitveni sektor, ki predstavlja 61 % BDP in zaposluje skoraj 50 % delovne sile države. Zlasti je v razcvetu turizem. Tudi segment IT storitev je v zadnjih letih doživel izjemno rast, saj ima Romunija visoko usposobljeno delovno silo in nižje stroške dela glede na evropsko povprečje. Trenutno romunski IT sektor zaposluje okoli 150.000 ljudi, do leta 2025 pa naj bi se število povečalo na 250.000.
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
Industrijski sektor
Industrijski sektor prispeva 34 % BDP in zaposluje 28 % aktivnega prebivalstva. Zaradi poceni delovne sile je romunska industrija raznolika in konkurenčna. Tuji neposredni vlagatelji veliko vlagajo v težko industrijo (metalurgija, jeklo), proizvodnjo avtomobilskih delov, v gradbeništvo, rafiniranje nafte in v tekstilno industrijo.
Industrijska proizvodnja v Romuniji se je v letu 2018 povečala za 4 %. Za leti 2019 in 2020 je napovedana rast industrijske proizvodnje v višini 3,8 %, v letu 2021 pa v višini 4,2 %.
Predstavljamo dve gospodarski panogi na romunskem trgu:
Pohištvena industrija
V romunski pohištveni industriji deluje več kot 4.000 podjetij. Sektor je v letu 2017 ustvaril 2,5 mlrd EUR prihodkov. Z izvozom v višini 2,2 mlrd EUR se Romunija v izvozu pohištva uvršča na peto mesto med državami EU in na 11. mesto na svetu. V letu 2017 je Romunija največ pohištva izvozila v Nemčijo (430 mio EUR ali 20 %), kar je 5,2 % manj kot v letu prej in prvo zmanjšanje po letu 2008. Zmanjšal se je tudi izvoz v Združeno kraljestvo (za -18,4 %), v Francijo (za -0,3 %), v Avstrijo (za -16 %) in v Italijo (za -5,8 %).V prvih petih mesecih leta 2018 pa se je izvoz pohištva povečal za 3,2 % glede na isto obdobje lani. Največ so v tem obdobju izvozili v Nemčijo, Francijo, Italijo, na Češko in na Nizozemsko. Skupna vrednost izvoženega pohištva je v prvih petih mesecih 2018 znašala 987 mio EUR, vrednost uvoženega pohištva pa 292 mio EUR. Izvoz je bil 3,4-krat višji od uvoza, trgovinski presežek pa je znašal 694 mio EUR, kar je precej neobičajno, saj panoga običajno ustvarja trgovinski primanjkljaj.
Romunska pohištvena industrija je v zadnjih 12 mesecih izgubila 1.800 ali 3 % zaposlenih. Večina je odšla v tujino, da bi dobila boljši zaslužek. V maju 2018 je v pohištveni industriji v Romuniji delalo le še 59.400 delavcev (59.800 leta 2017 in 61.000 leta 2016). Večina delavcev v sektorju zasluži zelo slabo, v povprečju le 386 EUR neto mesečno, čeprav se je nacionalna minimalna plača maja 2018 povečala na 582 EUR.
Po napovedih analitikov bo pohištvena industrija v Romuniji v prihodnjih letih rasla. V zadnjih nekaj letih so romunski proizvajalci pohištva uvajali v proizvodnjo trajnostne procese, ki imajo minimalen vpliv na okolje. Ti vključujejo tudi razvoj izdelkov, proizvedenih iz obnovljivih virov. Takšne dejavnosti na področju raziskav in razvoja dodajo izdelkom novo dimenzijo in povečujejo konkurenčnost, saj se potrošniki vedno bolj nagibajo k nakupu okolju prijaznim izdelkom. Po napovedih analitikov bo proizvodnja pohištva v Romuniji v obdobju med leti 2017 in 2020 rasla po 6 % skupni letni stopnji rasti (CAGR).
Proizvajalci pohištva v Romuniji se soočajo z močno konkurenco nizkocenovnih azijskih prodajalcev, zlasti tistih iz Kitajske. Čeprav Romunija ponuja številne stroškovne prednosti, bo postopno povečanje stroškov dela in cen surovin, kot sta les in energija, povzročilo nižjo stopnjo dobička za proizvajalce.
Največja podjetja na področju proizvodnje pohištva v Romuniji (2017)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Aramis Invest Srl | 223,21 |
| Taparo Sa | 85,29 |
| Aviva Srl | 73,42 |
| Ecolor Srl | 71,86 |
| Pgs Sofa & Co Srl | 68,12 |
| Philips Lighting Romania Srl | 65,17 |
| Dcn Eu Retail Srl | 53,41 |
Največja podjetja na področju maloprodaje pohištva v Romuniji (2017)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Ikea Romania S.A. | 140,91 |
| Praktiker Romania S.A. | 128,98 |
| Poltergeist Srl | 26,27 |
| Mobexpert Baneasa Srl | 23,41 |
| Linea Mex Srl | 22,73 |
| Mobexpert Baneasa Srl | 19,47 |
| Casa Rusu Srl | 19,00 |
Vir: Factiva, november 2018.
Ekološka živila – pakirani izdelki
Romunski trg ekoloških pakiranih živil je v letu 2017 zrasel za 12 % in dosegel vrednost 23 mio EUR. Najvišjo rast na trgu je v letu 2017 dosegel segment ekoloških nadomestkov mleka, ki je v tem obdobju zabeležil 86 % rast.
Analitiki napovedujejo, da bo romunski trg ekoloških pakiranih živil ob predpostavki nespremenjenih cen v obdobju 2018-2022 rasel po 8 % skupni letni stopnji rasti (CAGR) in v letu 2022 dosegel vrednost 27,5 mio EUR.
Največji konkurent na romunskem trgu ekoloških pakiranih živil je podjetje Dorna Lactate, ki je imelo v letu 2017 na trgu 18 % tržni delež v maloprodaji, sledi pa mu podjetje Hipp Romania.
Tržni deleži na trgu v letu 2017 glede na vrednost maloprodaje (v odstotkih)
Dobre rezultate podjetja Dorna Lactate je mogoče pripisati zgodnjemu vstopu na trg, dobri distribucijski zmogljivosti in močni prepoznavnosti blagovne znamke med glavnimi mlečnimi izdelki na trgu. Tri od petih največjih podjetij na trgu so v mednarodni lasti, pri čemer predstavlja njihova skupna prodaja skoraj tretjino celotne prodaje ekoloških živil. Po napovedih analitikov se bo konkurenca med lokalnimi akterji v prihodnjih petih letih okrepila, saj se bodo izboljšale lokalne proizvodne zmogljivosti.Trgovske blagovne znamke ekoloških živil se na trgu hitro razvijajo. Nekateri trgovci na drobno so pokazali zgodnje zanimanje za razvoj trgovskih blagovnih znamk. Mega Image je ustvaril trgovsko blagovno znamko Delhaize Bio že leta 2008. V letu 2016 je podjetje Kaufland Romania SCS razširilo svojo paleto ekoloških živil na vse dnevne obroke, pri čemer je družba do konca leta 2017 trgu ponudila le nekaj manj kot 100 takih izdelkov. Tudi Carrefour Romania ponuja široko paleto ekoloških živil, vključno s siri, zelenjavo, oljčnim oljem in čokolado.
Konkurenti na trgu:
- Andechser Molkerei Scheitz GmbH
- Byodo Naturkost Gmbh
- Dorna Lactate SA
- Fabrica de Lapte Brasov SA
- FrieslandCampina Romania SA
- Hipp Romania SRL
- Holle Baby Food GmbH
- Mega Image SRL
- Nutricia Early Life Nutrition Romania SRL
- Nutrivita SRL
- Organix Foods Ltd
- Orkla Foods Romania SA
- Plafar Retail SRL
- Riso Scotti Danubio srl
- Solaris Plant SRL
- Superfood Co SRL
- Töpfer GmbH
Največja podjetja na področju živilske industrije v Romuniji (2017)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Metro Cash & Carry Romania Srl | 1.054,48 |
| Selgros Cash & Carry Srl | 812,65 |
| Bunge Romania Srl | 384,85 |
| Smithfield Prod Srl | 254,14 |
| Expur Sa | 252,54 |
| Nestle Romania Srl | 182,96 |
| Agrana Romania SA | 172,18 |
Največja podjetja na področju maloprodaje hrane v Romuniji (2017)
| Podjetje | Prihodki v mio EUR |
|---|---|
| Kaufland Romania Scs | 2.248,76 |
| Carrefour Romania Sa | 1.504,63 |
| Auchan Romania Sa | 1.164,50 |
| Mega Image Srl | 1.094,76 |
| Profi Rom Food Srl | 1.054,53 |
| Lidl Discount Srl | 997,97 |
| Rewe (Romania) Srl | 668,10 |
Vir: Factiva, november 2018.
Poglejte si tudi:
Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo