Romunija 
Gospodarske panoge Romunije
Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:
| Področje |
|---|
Gospodarske panoge Romunije – Pohištvena industrija
Vpogled v romunsko pohištveno industrijo
Pohištvena industrija v Romuniji predstavlja enega od tradicionalnih in najuspešnejših izvoznih sektorjev države. Sektor se ponaša z močno surovinsko bazo, saj več kot 25 % površine države prekrivajo gozdovi, kar zagotavlja dostop do kakovostnega lesa, predvsem hrasta, bukve, smreke in jelke.
Romunska pohištvena industrija je ena najbolj dinamičnih in konkurenčnih v vzhodni Evropi, saj je več kot 90 % proizvodnje namenjene mednarodnim trgom.
Romunija pohištvene izdelke izvaža v več kot 120 držav, kar jo uvršča med največje izvoznice pohištva v Evropi.
Po podatkih Združenja romunskih proizvajalcev pohištva (APMR) je prispevek pohištvene industrije k romunski trgovinski bilanci v letu 2024 dosegel 2,5 mlrd EUR, pohištveni in gozdarski sektor pa sta skupaj predstavljala 3,5 % BDP Romunije.
V sektorju deluje približno 3.500 podjetij, od majhnih obrtniških delavnic do velikih industrijskih proizvajalcev, ki neposredno zaposlujejo več kot 50.000 ljudi. Posredno pa industrija podpira še 150.000 delovnih mest.
Romunska pohištvena industrija se je v zadnjih letih razvila od preprostega proizvajalca po naročilu za zahodnoevropske blagovne znamke v bolj sofisticiranega ponudnika z lastnim dizajnom in blagovnimi znamkami. Proizvajalci se čedalje bolj osredotočajo na izdelke z višjo dodano vrednostjo, vključno z dizajnerskim in unikatnim pohištvom.
Kljub uspehu se sektor sooča z izzivi, kot so naraščajoči stroški dela, visoke cene energije in lesa, ki zmanjšujejo cenovno konkurenčnost. Poleg tega predstavlja izziv tudi zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, saj se povečuje pritisk okoljevarstvenih organizacij glede preprečevanja nezakonite sečnje, ki je v nekaterih predelih države še vedno problem.
Romunija ima kakovosten les, usposobljeno delovno silo ter tradicijo vrhunske predelave lesa, a so pohištveni proizvajalci preobremenjeni z davki in dajatvami ter raznimi predpisi. Posledično zato romunska pohištvena industrija postopoma izgublja svojo konkurenčnost.
Podjetja, ki delujejo v romunski pohištveni industriji
Največja lokalna podjetja so:
- Mobexpert, največji domači proizvajalec in prodajalec pohištva
- Aramis Invest
- Sortilemn
- Lemet
- Iris.
Poleg domačih podjetij so v Romuniji prisotna tudi mednarodna podjetja, vključno s švedsko IKEO, ki je poleg prodajnih centrov vzpostavila tudi proizvodne kapacitete.
Proizvodnja je geografsko razpršena po vsej državi, s pomembnimi centri v regijah Maramure?, Transilvanija, Bukovina in okoli Bukarešte.
Največje romunske trgovinske partnerice v pohištveni industriji
Največ je romunska pohištvena industrija v letu 2024 izvozila v Nemčijo (17,9 %), v Francijo (11 %), na Češko (9,2 %), v Italijo (7,1 %) in na Slovaško (6,7 %).
Največ pohištva je Romunija v letu 2024 uvozila iz Kitajske (18,1 %), Poljske (13,7 %), Turčije (12 %), Italije (8,8 %) in Bolgarije (7,1 %).
Romunija je v Slovenijo v letu 2024 izvozila za 24,38 mio EUR pohištva, kar je predstavljalo 5 % celotnega slovenskega uvoza iz Romunije.
Vrednost blagovne menjave na področju pohištvene industrije (Slovenija-Romunija; v 1.000 EUR)
Kombinirana nomenklatura: Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki, svetilke in pribori za njih, neomenjeni drugje, osvetljeni znaki, montažne zgradbe)
Ostale perspektivne panoge na trgu
Farmacija
Romunski farmacevtski trg, ki je 2. največji trg v srednji in vzhodni Evropi, takoj za Poljsko, je v zadnjih letih beležil močno rast.Romunija se uvršča med vodilne evropske države glede števila lekarn na prebivalca. Število lekarn se v Romuniji hitro povečuje, pri čemer pomembno rast beležijo predvsem spletne lekarne.
Romunski farmacevtski trg zaradi prostega trga zdravil v EU ustvarja nekatere posebnosti. Zaradi nizkih reguliranih cen zdravil v Romuniji številni veletrgovci kupujejo zdravila na domačem trgu in jih izvažajo v države z višjimi cenami, kar povzroča pomanjkanje zdravil za domače bolnike.
Kar zadeva cene zdravil v Romuniji, jih za zdravila, ki se izdajajo na zdravniški recept, regulira država in so med najnižjimi v EU.
Inovativna farmacevtska industrija ima v Romuniji pomembno gospodarsko vlogo, prispeva pa tudi k znanstvenem in medicinskem napredku.
Med največjimi domačimi farmacevtskimi podjetji so Antibiotice Ia?i, ki je vodilni proizvajalec antibiotikov in drugih zdravil v jugovzhodni Evropi, Terapia Cluj-Napoca (v lasti indijske skupine Sun Pharma), Biofarm, Zentiva (nekdanji Sicomed) in Gedeon Richter Romania.
Mednarodne farmacevtske družbe so močno prisotne na romunskem trgu, pri čemer so vodilne Novartis, Sanofi, Pfizer, GlaxoSmithKline, Merck, Bayer in Johnson & Johnson.
Priložnosti za razvoj vključujejo širitev proizvodnje generičnih zdravil, biosimilarjev in zdravil brez recepta (OTC), razvoj farmacevtskih storitev z višjo dodano vrednostjo, kot so klinične raziskave in razvoj formulacij, ter rast segmenta prehranskih dopolnil in naravnih zdravil, po katerih povpraševanje hitro narašča.
Demografski trendi, kot je staranje prebivalstva, ustvarjajo dodatno povpraševanje po zdravilih za kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in nevrodegenerativne bolezni.
Analitiki napovedujejo, da bo romunska farmacevtska industrija v prihodnjih letih še naprej privlačila pomembne domače in tuje investicije, predvsem zaradi konkurenčnih stroškov dela, vse večje digitalizacije, porasta spletnih lekarn in davčnih spodbud.
Slovenija je v Romunijo leta 2024 izvozila za 186,8 mio EUR farmacevtskih izdelkov, kar je 28,4 % več kot leta 2023 in 116,9 % več kot leta 2020.
Farmacevtski izdelki so v letu 2024 predstavljali 23 % celotnega izvoza Slovenije v Romunijo.
Živilska industrija
Živilska industrija v Romuniji je v zadnjih letih doživela pomemben val konsolidacije in modernizacije, s številnimi prevzemi in združitvami, ter znatnimi naložbami v sodobno tehnologijo in avtomatizacijo. Zaradi strogih predpisov, ki so v preteklosti urejali tuje naložbe v Romuniji, so številni mednarodni proizvajalci ustanovili skupna podjetja z domačimi proizvajalci ali pa so jih v celoti kupili.Primeri podjetij, ki so se lotila tovrstnega razvoja, vključujejo ameriško podjetje Kraft Foods, švicarsko podjetje Nestlé, nizozemsko podjetje Unilever, norveško podjetje Orkla Foods, francosko podjetje Danone in nemško podjetje Hochland.
Med najpomembnejšimi domačimi živilskimi podjetji so Transavia (perutnina), Agricola Bacău (meso in mesni izdelki), Albalact in Olympus (mlečni izdelki), Boromir in Vel Pitar (pekarstvo), European Food (predelava mesa in zamrznjeni izdelki), Scandia Food (konzervirani izdelki) in Alexandrion Group (alkoholne pijače).
Romunija je kljub svojemu velikemu kmetijskemu sektorju neto uvoznica hrane. Uvoz hrane se iz leta v leto povečuje, glavni uvozni izdelki pa se meso, mlečni izdelki, krmne sestavine in pijače.
Glavne romunske trgovinske partnerice z živilskimi izdelki so predvsem države EU, zlasti Italija, Nemčija, Madžarska in Bolgarija, čeprav se povečuje tudi izvoz v države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.
Inovacije v sektorju so usmerjene v razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo, vključno z zdravo prehrano, funkcionalnimi živili, ekološkimi izdelki in pripravljenimi obroki, ki odgovarjajo na spreminjajoče se preference potrošnikov.
Rastoč segment predstavljajo tudi tradicionalni romunski izdelki z geografskimi označbami in certifikati tradicionalne posebnosti, kot so različne vrste sira, suhomesnati izdelki in alkoholne pijače.
Vino
V zadnjih letih Romunija beleži izrazit porast uvoza vina, kljub temu da je 6. največja proizvajalka vina v Evropi.Največ vina Romunija uvozi iz Italije, Moldavije, Francije, Španije in Nemčije. Italijansko vino večinoma prihaja v rinfuzi, medtem ko Moldavija prevladuje pri ustekleničenem vinu.
Medtem ko se izvoz romunskega vina zmanjšuje, kljub temu še vedno vključuje predvsem vrhunska vina, domači trg vse bolj povprašuje po cenejših, uvoženih vinih.
Romunija tako izvaža manj kot 10 % svoje lokalne proizvodnje vina, predvsem v druge države EU, in se v svetovnem merilu glede razmerja med proizvodnjo in izvozom uvršča šele med 35. in 37. mesto.
Maloprodaja
Romunski maloprodajni sektor je v zadnjih 2 desetletjih doživel temeljito preobrazbo, ki jo zaznamuje hitro širjenje sodobnih trgovskih formatov in mednarodnih trgovskih verig ter, v zadnjem času, izjemna rast e-trgovine.Nakupovalna središča so postala pomemben del maloprodajnega okolja, z več kot 150 nakupovalnimi centri po vsej državi. Čeprav je povpraševanje veliko, pa je sodobnih maloprodajnih površin še vedno premalo.
V letu 2024 je bilo zgrajenih kar 167.000 m2 novih sodobnih prodajnih površin.
Leta 2025 naj bi v Romuniji odprli številne nove maloprodajne enote, katerih skupna površina bo več kot 200.000 m2. Nekateri najpomembnejši projekti vključujejo širitev nakupovalnega centra Mall of Moldova v mestu Iasi ter ponovno odprtje nakupovalnega centra Agora Mall v Aradu.
S projekti, ki so v teku, postaja Romunija vse bolj privlačna za maloprodajne naložbe in si kljub makroekonomskim izzivom in negotovemu poslovnemu okolju utrjuje svoj položaj na regionalnem trgu.
Glede na analizo svetovalnega podjetja Colliers se je prodaja neživilskih izdelkov v Romuniji leta 2024 povečala za 14 % na rekordno vrednost.
Dejanska individualna potrošnja Romunije je lani presegla Poljsko in Češko ter dosegla 89 % povprečja EU.
Segment oblačil in obutve je glavno gonilo širitve sodobne maloprodaje, kar odraža tako spremembe v vedenju potrošnikov kot privlačnost lokalnega trga za vlagatelje.
E-trgovina
E-trgovina v Romuniji doživlja eksponentno rast, s povprečno letno stopnjo rasti več kot 25 % v zadnjih 5 letih, kar jo uvršča med najhitreje rastoče trge e-trgovine v Evropi.Vodilna platforma e-trgovine v Romuniji je eMAG, ki poleg lastne platforme upravlja tudi tržnico za manjše trgovce, podobno kot Amazon. Drugi pomembni spletni trgovci so Altex in Flanco (elektronika), Fashion Days in About You (moda), Elefant.ro (knjige in življenjski slog), Dedeman in IKEA (pohištvo) ter drugi različni specializirani trgovci. Poleg tega so prisotne tudi mednarodne platforme, kot sta AliExpress in Amazon.
Na področju živil se spletna prodaja hitro razvija, s storitvami, kot so Bringo (v lasti Carrefourja), Freshful (eMAG), Glovo Market in Sezamo, ki dostavljajo sveže izdelke in druga živila v večjih mestih.
Prihodnje priložnosti za rast e-trgovine v Romuniji vključujejo nadaljnji razvoj specializiranih niš in vertikalnih platform, širitev v manjša mesta in podeželska območja, kjer je stopnja spletnega nakupovanja še vedno nizka, ter razvoj naprednih storitev za izboljšanje uporabniške izkušnje, kot so virtualna resničnost za prikaz izdelkov in personalizacija.
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- EIU
- MarketLIne Industry Profiles
- MBMR (Mavericks Business & Market Research)
- The International Trade Centre (ITC)
- Statistični urad RS
Posodobljeno: maj 2025
Poglejte si tudi:
