Norveška

Norveško gospodarstvo je 2. največje med skandinavskimi državami, takoj za Švedsko. Norveška je ena najbolj uspešnih primerov gospodarskega razvoja v sodobni Evropi, kjer se kombinirajo naravni viri, premišljena državna politika in visoka stopnja družbene kohezije.

Temelj norveške gospodarske moči predstavljajo bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina v Severnem morju, ki so državi omogočila izjemno gospodarsko rast in gradnjo ene najvišjih življenjskih ravni na svetu.

Norveško gospodarstvo združuje tržno gospodarstvo s pomembno vlogo države. Vlada nadzoruje ključne sektorje, kot je naftni sektor, ter ima pomemben delež v številnih velikih državnih podjetjih.

Nafta in plin predstavljata velik del BDP države, zato je njeno gospodarstvo izpostavljeno nihanjem svetovnih cen nafte.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 59 % BDP, sledita mu industrija z 39 % in kmetijstvo z 2 %.
Storitveni sektor je zelo razvit in zaposluje približno 79 % delovne sile. Ključna področja storitvenega sektorja so finančne storitve, maloprodaja, turizem, ter IT in komunikacijske storitve.
Norveška se ponaša z dobro reguliranim finančnim sektorjem, v katerem izstopa Državni pokojninski sklad Global. Država zagotavlja tudi obsežne javne storitve, ki jih podpira nordijski model blaginje, s katerim omogoča dostop do univerzalnega zdravstvenega varstva in brezplačnega izobraževanja.

Industrijski sektor je ključen za norveško gospodarstvo in zaposluje približno 20 % delovne sile. Država je bogata z naravnimi viri, nafto, vodno energijo, ribami, gozdovi in minerali. Naftno-plinska industrija je osrednjega pomena, saj je Norveška največja dobaviteljica energije v Evropi in se uvršča na 4. mesto največjih svetovnih izvoznic zemeljskega plina. Druge pomembne industrije so pomorski promet, ladjedelništvo, zelene tehnologije, ter v manjši meri strojništvo, kemična industrija in visoke tehnologije.
Velika norveška pomorska flota je ena najsodobnejših med pomorskimi državami in je po vrednosti uvrščena na 4. mesto.

Kmetijski sektor zaposluje približno 1 % delovne sile. Ribištvo in ribogojstvo sta najpomembnejši dejavnosti, saj je Norveška 2. največja izvoznica rib in morskih sadežev na svetu, takoj za Kitajsko. Po podatkih Norveškega sveta za morske sadeže je Norveška leta 2024 izvozila 2,8 mio ton rib in morskih sadežev v vrednosti 15,5 mlrd USD ali približno 14,3 mlrd EUR, kar je najvišja zabeležena raven doslej. Norveška je samozadostna pri proizvodnji živalskih proizvodov. Osredotoča se predvsem na živinorejo, zlasti mlečno proizvodnjo, govedorejo, rejo ovc, prašičev in perutnine. 
 

Poslovne priložnosti na Norveškem

Norveško poslovno okolje je privlačno za mednarodne vlagatelje zaradi kombinacije inovativnosti, trajnostne usmerjenosti in stabilnosti.

Norveška je ena najbogatejših držav na svetu, z visokim BDP na prebivalca. Poraba gospodinjstev na prebivalca je na Norveškem med najvišjimi v zahodni Evropi in predvsem v nordijskih državah.

Norveška vlada aktivno spodbuja tuje neposredne naložbe, zlasti na področjih, ki prispevajo k zeleni preobrazbi in tehnološkemu napredku. Ponuja različne spodbude in finančne sheme za podjetja, ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami in trajnostnimi rešitvami.

Najbolj perspektivni sektorji za tuje izvoznike in vlagatelje:
 

• Zdravstvo in biotehnologija: Norveška ima visoke naložbe v zdravstveno varstvo, robustno infrastrukturo, obsežne zdravstvene registre in visoko stopnjo zaupanja v upravljanje podatkov. Ponaša se z močnim strokovnim kadrom, živahnim zagonskim okoljem in trdnimi mednarodnimi sodelovalnimi mrežami, zaradi česar je pomembno središče za izmenjavo znanja in usposabljanje na področju radio-farmacevtike. Druge poslovne priložnosti se ponujajo na področju digitalne oskrbe, medicinskega slikanja, e-zdravja, senzorske tehnologije in kvantnega računalništva ter kliničnih preizkušanj.
• Digitalna infrastruktura: Podjetja lahko izkoristijo dostop do obnovljive energije, vrhunske povezljivosti in podpornega vladnega okolja za vzpostavitev ali razširitev podatkovnih centrov. Priložnosti obstajajo tudi v razvoju tehnologij za optimizacijo energetske učinkovitosti, izrabe odvečne toplote in integracije z elektroenergetskimi omrežji. Poleg tega rastoči ekosistem dobaviteljev in povezanih industrij ponuja možnosti za partnerstva, inovacije in razvoj novih storitev, medtem ko podpora za testiranje in uvajanje trajnostnih tehnologij odpira vrata za mednarodno sodelovanje.
• Baterijska tehnologija: Norveška je idealna destinacija za razvoj vrednostne verige baterij, zaradi dostopa do čiste, obnovljive energije, sodobnega rudarstva, napredne procesne industrije in edinstvenega dostopa do rabljenih baterij iz električnih vozil (EV). Norveška procesna industrija že proizvaja znatne količine predhodnih materialov za baterije, kot so aluminij, silicij, nikelj, kobalt, grafit in baker, ter je znana po čistosti, inovativnosti in učinkovitosti. Zahvaljujoč hidroenergiji, ki zagotavlja stabilno, cenovno ugodno in okolju prijazno energijo, Norveška ponuja edinstvene pogoje za energetsko intenzivno proizvodnjo baterij in njihovih materialov z minimalnim okoljskim odtisom. Sodelovanje z raziskovalnimi in industrijskimi partnerji v Evropi, podprto z vladnimi spodbudami in močnim ekosistemom, ponuja priložnosti za naložbe, razvoj novih tehnologij in širitev na evropski trg.
• Vetrna energija: Norveška je vodilna država v sektorju morske vetrne energije, zlasti pri plavajočih vetrnih elektrarnah, zahvaljujoč desetletjem izkušenj v zahtevnih pogojih na morju, napredni tehnologiji in trajnostnim inovacijam. Norveška ponuja poslovne priložnosti za podjetja, ki želijo sodelovati v sektorju morske vetrne energije, zlasti na področjih tehnoloških inovacij, dobave opreme, specializiranih plovil za namestitev, vzdrževanje in podporo vetrnim elektrarnam. Država je zgradila preko 330 jezov in si je zastavila cilj doseči 30 GW zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju do leta 2040.

Več o poslovnih priložnostih na norveškem trgu si preberite tukaj
 

Tržni izzivi in mednarodno sodelovanje

Norveška je privlačen trg za mednarodna podjetja, a se tuja podjetja na norveškem trgu kljub temu soočajo z nekaterimi izzivi, kot so:
 

• oddaljena geografska lega
• razmeroma majhna velikost domačega trga
• visoki stroški poslovanja
• vertikalna integracija trga
• zvestoba lokalnim znamkam
• logistične ovire.

Za uspešen vstop na trg je ključna temeljita priprava, sodelovanje z lokalnimi partnerji in prilagoditev norveškim standardom trajnosti in kakovosti.
 

Uvoz in izvoz Slovenije na Norveško

Blagovna menjava med Slovenijo in Norveško je v letu 2024 dosegla 110 mio EUR, s čemer se je Norveška uvrstila na 53. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Več o uvozu in izvozu Slovenije na Norveško preberite tukaj  

 

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.