Italija

Italija je 3. največje gospodarstvo v EU, za Nemčijo in Francijo, ter 8. največje na svetu.

Italija se je soočila z dvema zaporednima desetletjema gospodarske stagnacije z nizko rastjo produktivnosti in deleža delovne sile. BDP na prebivalca je pod povprečjem evrskega območja. Po napovedih EIU bo gospodarska rast tudi v letu 2025 ostala skromna, vendar bo zasebna potrošnja pridobila na zagonu. V ospredju bo ostal gospodarski načrt, podprt z okoli 200 mlrd EUR evropskih sredstev. Kljub temu bo izvajanje ukrepov neenotno, celovite reforme pa malo verjetne.

Gospodarstvo je razdeljeno na razviti industrijski sever, kjer prevladujejo zasebna podjetja, in manj razviti, močno subvencionirani kmetijski jug, kjer je brezposelnost visoka.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 74 % BDP, sledita mu industrija z 24 % in kmetijstvo z 2 %.

Storitveni sektor je ključni del gospodarstva Italije, saj zaposluje približno 70 % delovne sile. Pomembni segmenti so maloprodaja, telekomunikacije, finančne in poslovne storitve, največji del pa predstavlja turizem, ki je ena najhitreje rastočih in najdonosnejših panog. Turizem prispeva 10,8 % k BDP in zaposluje 13 % delovne sile. Leta 2024 je Italija dosegla nov rekord v turističnem sektorju, saj je zabeležila 458,4 mio prenočitev.

Industrijski sektor zaposluje približno 27 % delovne sile. Industrijska dejavnost je skoncentrirana na severu od Torina na zahodu, preko Milana do Benetk na vzhodu. Ta regija je eno najbolj industrializiranih in uspešnih območij na svetu in predstavlja več kot 50 % italijanskega BDP. Najpomembnejši segmenti industrijskega sektorja so proizvodnja motornih vozil in strojev, kemična in farmacevtska industrija, proizvodnja električnih izdelkov, ter modna in tekstilna industrija.

Kmetijski sektor zaposluje približno 3 % delovne sile. Italija je največja evropska proizvajalka riža, sadja, zelenjave, vina in tobaka in druga največja proizvajalka oljčnega olja Evropi. Drugi pomembni pridelki so žita (zlasti pšenica), koruza, ječmen in oves.
 

Poslovne priložnosti na italijanskem trgu

Italija zaradi dobre strateške lege, vodilne vloge v globalni proizvodnji, usposobljene delovne sile in razvite infrastrukture, ponuja dinamično in varno okolje za tuje vlagatelje.

Italija je z nekaj manj kot 60 mio prebivalcev 3. največji potrošniški trg v EU.

Vlada aktivno spodbuja tuje naložbe s davčnimi spodbudami, subvencijami in ugodnimi pogoji financiranja.

Nacionalni načrt za odpornost in okrevanje (NRRP), v obdobju 2021-2026 vključuje več kot 200 mlrd EUR sredstev EU. Cilj načrta je pospešiti digitalni in zeleni prehod, ter izvesti obsežne reforme za odpravo dolgoletnih ovir za rast italijanskega gospodarstva.
Italija namerava posodobiti železnice, pristanišča in letališča s poudarkom na trajnostni mobilnosti, inter-modalnosti ter povezovanju letalskega in ladijskega prometa.

Najbolj perspektivni sektorji za tuje izvoznike in vlagatelje so napredna proizvodnja, avtomobilska industrija, biotehnologija, kemična industrija, IKT, gradbeništvo, e-trgovina, medicinska oprema in tehnologija, obnovljiva energija ter turizem.

Več o priložnostih na italijanskem trgu si preberite tukaj

 
Tržni izzivi in mednarodno poslovanje v Italiji

Ključni izzivi, s katerimi se srečujejo tuja podjetja na italijanskem trgu:
 

• Potrošniška aktivnost ostaja omejena zaradi nenehne krize življenjskih stroškov, ki jo je še poslabšala vojna v Ukrajini.
• Italija še vedno zaostaja na področju fiksnih širokopasovnih povezav in številnim MSP primanjkuje sredstev za posodobitev infrastrukture. Kljub rastočim trendom je stopnja digitalizacije med italijanskimi podjetji precej nizka.
• V Italiji je tudi veliko organiziranega kriminala in korupcije.
• Italija ima precej sive ekonomije, ki po nekaterih ocenah predstavlja kar 15 % BDP. Ta je najpogostejša v kmetijstvu, gradbeništvu in storitvenem sektorju.
• Visoki postopkovni stroški in počasni administrativni procesi lahko močno upočasnijo proces ustanovitve podjetij.
• Italijansko regulativno okolje je zapleteno in včasih nepregledno, nejasno, neučinkovito in negotovo v primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi.
• Država ima visoke stroške dela in nizko produktivnost, ki se je v zadnjih 15 letih le skromno povečala.

Za uspešno poslovanje na italijanskem trgu je priporočljivo poiskati ustreznega italijanskega zastopnika, distributerja ali poslovnega partnerja, ki že ima vzpostavljeno široko poslovne mrežo, ter dobro razume lokalne poslovne prakse in predpise.

 

Uvoz in izvoz Slovenije v Italijo

Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo je v letu 2024 dosegla 10.255 mio EUR, s čemer se je Italija uvrstila na 3. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Več o uvozu in izvozu Slovenije v Italijo preberite tukaj

   

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.