Italija 
Prodaja v Italijo
Kako prodajati v Italijo?
Gospodarska politika vlade
Nacionalni načrt za oživitev in odpornost Italije (NRRP), ki ga je pripravila prejšnja vlada, bo glede na ogromne vsote denarja, ki so na voljo iz programa EU za okrevanje in odpornost (približno 200 mlrd EUR v nepovratnih sredstvih in posojilih za obdobje 2021–2026), ostal glavna prioriteta gospodarske politike.Izvajanje strukturnih reform in naložbenih načrtov, dogovorjenih z EU, bo ostalo neenakomerno, a zadostno za nadaljnje prejemanje izplačil iz sklada za okrevanje.
S svojimi močnimi desničarskimi populističnimi težnjami je vlada previdna do liberalizacije in reform, katerih cilj je ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev med podjetji, spodbujanje inovacij ali povečanje produktivnosti.
Celovite reforme na področjih, ki so ključnega pomena za obravnavo strukturnih šibkosti države in krepitev njenega potenciala rasti, kot so obdavčenje, zmanjšanje neenakosti, pokojnine in konkurenca, so po ocenah EIU malo verjetne.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Italijanski potrošniki povprašujejo po kakovostnih izdelkih. Pri nakupu dajejo prednost tistim, ki so izdelani v Italiji.
Zelo pomemben faktor nakupne odločitve so tudi poprodajne storitve in natančne informacije o izdelku.
Italijani se hitro navdušijo za novosti, zlasti v modnem sektorju.
Kupna moč italijanskih potrošnikov pada, zato postajajo vse bolj cenovno občutljivi.
Tržne poti, distribucija
Italijanski maloprodajni trg je zelo konkurenčen. V zadnjih letih so se večje trgovske verige v Italiji osredotočile na prenovo hipermarketov in izkoriščanje njihovega prodajnega prostora, da bi izboljšale nakupovalne izkušnje potrošnikov in tako spodbudile prodajo.
Tradicionalni trgovci z živili v Italiji še vedno predstavljajo velik delež prodajnih mest, čeprav se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje.
Segment hipermarketov je v letu 2023 beležil -1 % upad prodaje, ki je dosegla 19,6 mlrd EUR.
Po napovedih analitikov bo prodaja v hipermarketih v obdobju 2024-2028 rasla po 3 % povprečni letni stopnji in v letu 2028 dosegla 23 mlrd EUR.
Največji konkurent v segmentu hipermarketov je družba Coop Italia, ki je imela v letu 2023 36 % tržni delež.
Segment supermarketov je v letu 2023 beležil upad prodaje v višini -1 % in dosegel vrednost 57,4 mlrd EUR.
Po napovedih analitikov bo ta segment v prihodnjih 5 letih rasel po 3 % povprečni letni stopnji in v letu 2028 dosegel vrednost 65,1 mlrd EUR.
CONAD - Consorzio Nazionale Dettaglianti Scrl je največji konkurent v segmentu supermarketov in je imel v letu 2023 20 % tržni delež.
Diskontni trgovci so v letu 2023 zabeležili rast prodaje v višini 3 %. Vrednost prodaje je lani znašala 26,2 mlrd EUR.
Analitiki napovedujejo segmentu diskontnih trgovin v prihodnjih 5 letih 6 % povprečno letno rast, vrednost segmenta pa naj bi v letu 2028 dosegla 35,2 mlrd EUR.
Največji diskontni trgovec v Italiji je Lidl Italia SpA, ki je imel v letu 2023 28 % tržni delež.
Največji trgovci po prihodkih:
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2023) |
|---|---|
| Lidl Italia Srl | 7.135,47 |
| Coop Alleanza 3.0 Soc Coop | 4.228,23 |
| Luxottica Group Spa | 4.030,89 |
| Gs Spa | 3.918,19 |
| Md Spa | 3.397,79 |
| Moncler SpA | 3.233,19 |
| Unieuro SpA | 2.994,70 |
Spletna prodaja v Italiji
Vrednost spletne maloprodaje se je v Italiji v letu 2023 medletno povečala za 3 % in dosegla 33 mlrd EUR.
Največ so Italijani na spletu lani kupovali živila, pijače in izdelke za lepoto.
Rast vrednosti je bila večinoma posledica povišane inflacije v Italiji in posledičnih zvišanj cen.
Na spletno maloprodajo je lani vplivalo tudi zahtevno gospodarsko okolje. Večini gospodinjstev se je razpoložljivi dohodek znižal zaradi skokovite rasti cen hrane in energije, ter splošne rasti življenjskih stroškov. Posledično se je večina potrošnikov osredotočila na nakup nujnih stvari, zaradi česar so bile možnosti za prodajo drugih izdelkov omejene.
Po napovedih naj bi se spletna maloprodaja v Italiji v prihodnjih 5 letih povečevala po 8 % povprečni letni stopnji, ter leta 2028 dosegla vrednost 48,9 mlrd EUR.
Po obdobju počasnejše rasti v letih 2022 in 2023, ko so visoka inflacija in naraščajoči stroški zahtevali svoj davek, je prihodnost videti bolj obetavna. Po ocenah naj bi se inflacija od leta 2024 umirila, kar naj bi potrošnike spodbudilo k večji porabi, zlasti če se znižajo tudi obrestne mere.
Tudi dolgotrajna cenovna občutljivost lahko daje prednost e-trgovini, saj potrošniki cenijo številne promocijske ponudbe, ki so običajno na voljo na spletu, prav tako pa imajo tudi možnost hitre primerjave cen med različnimi blagovnimi znamkami in trgovci na drobno.
Eden glavnih izzivov za e-trgovino v Italiji je hitro staranje prebivalstva v državi. Starejši potrošniki so včasih bolj zadržani do inovacij in sprememb, kar bi lahko omejilo rast e-trgovine. Spletni ponudniki bodo zato morali raziskati načine za poenostavitev postopka naročanja in ponuditi določeno stopnjo personalizacije, kot je možnost spletnega klepeta z osebjem v realnem času, zagotavljanje virtualnih storitev poskušanja in poenostavitev postopkov vračila.
Amazon.com Inc je vodilni spletni ponudnik v Italiji. Leta 2023 je imel 31 % tržni delež glede na vrednost maloprodaje.
Drugi večji spletni ponudniki:
- eBay Inc
- Apple Inc
- Zalando SE
- Esselunga SpA
- Roadget Business Pte Ltd
- MediaMarket SpA
- Alibaba Group Holding Ltd
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Najbolj priljubljen plačilni mehanizem je elektronski prenos sredstev (SWIFT). Običajni plačilni roki so 30 dni, daljši plačilni roki pa so lahko konkurenčna prednost.Zamude pri plačilih so pogoste.
Uporaba nepreklicnih akreditivov v Italiji se je v zadnjih letih precej zmanjšala, zaradi visokih stroškov, povezanih z izdajo. Alternative vključujejo zavarovanje izvoznih kreditov in factoring.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Italijanski tovorni in logistični trg se v svetovnem merilu uvršča relativno visoko.Država ima zelo razvito in učinkovito prometno mrežo, predvsem v severnih in osrednjih regijah, ter velik domači in mednarodni trg, saj ima država strateški položaj v središču Evrope.
Hitra rast e-trgovine je v zadnjih letih spodbudila lokalno in globalno trgovino, ter povečala pomen logističnih in transportnih storitev.
Cestni transport predstavlja približno 85 % celotnega celinskega tovornega prometa v Italiji. Cestni segment ustvari tudi največ prihodkov, približno 70 % celotnega transportnega sektorja.
Italija ima zelo razvito in učinkovito mrežo medsebojno povezanih avtocest in manjših cest, zlasti v severnih regijah. Glavne poti v cestnem sistemu so Torino-Milano-BenetkeTrst, Milano-Bologna-Firence-Rim, Milano-Genova in Rim-Neapelj.
Po oceni Mordor Intelligence, je velikost trga cestnega tovornega prometa v Italiji leta 2024 ocenjena na 35,5 mlrd EUR, leta 2030 pa naj bi se povzpela na 43,81 mlrd EUR.
Pomembno vlogo v državi ima tudi pomorski segment. Oba segmenta sta stroškovno učinkovitejša od alternativ, saj se lahko preko njih prepelje večja količina blaga. Poleg tega je cestni promet najbolj razširjen in dostopen način prevoza, zlasti za manjše blago in kratke razdalje.
Italijanski transportni in logistični trg ima velik potencial za nadaljnjo rast tudi v prihodnjih letih.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- all.biz/it - poslovni imenik italijanskih podjetij
- registroimprese.it - italijanski poslovni register
- paginegialle.it - italjianske rumene strani
Druge koristne povezave:
- ITA - Italian Trade Agency
- Camere di commercio d'Italia - portal italijanskih gospodarskih zbornic
- Camera di commercio Milano Monza Brianza Lodi - trgovinska zbornica v Milanu
- Confindustria - konfederacija italijanske industrije
- Invest in Lombardy
- Ministero del Lavoro e delle Politiche Sociali - Distacco transnazionale - predpisi o napotitvi delavcev
- Agenzia delle Entrate - davčna uprava
- Agenzia delle Accise, Dogane e dei Monopoli - carinska uprava
- Invitalia - razvojna agencija
- Aice - Associazione Italiana Commercio Estero - italijansko združenje za zunanjo trgovino
Viri:
- Factiva
- EIU
- Euromonitor International
- MarketLine
- Mordor Intelligence
Posodobljeno junij 2024.
Poglejte si tudi:
