Hrvaška

Hrvaška je srednje razvita evropska država in ima pomembno vlogo v gospodarskem in političnem okviru jugovzhodne Evrope.
 
Hrvaška ima za Slovenijo 2. najbolj razvito gospodarstvo na Balkanu.
 
Članstvo v EU je povečalo njeno gospodarsko stabilnost in zagotovilo nove priložnosti za trgovino in naložbe. Hrvaška se je pridružila schengenskemu območju EU in 1. januarja 2023 sprejela evro. To je spodbudilo hrvaško turistično industrijo, ki je eden od stebrov hrvaškega gospodarstva in predstavlja približno 20 % hrvaškega BDP.

Evropska sredstva predstavljajo pomemben vir razvojnega financiranja. Do leta 2030 bi lahko Hrvaška prejela do 21 mlrd EUR (približno 5 % BDP letno) sredstev iz različnih programov EU. Naložbe, financirane s sredstvi, ter strukturne reforme v okviru RRF, bi lahko spodbudile potencialno rast in dodatno okrepile konvergenco s povprečnimi ravnmi dohodka v EU.

Izvozna usmerjenost se povečuje, zlasti v sektorjih farmacije, IT, elektrotehnike in živilske industrije. Hrvaška podjetja se vse uspešneje vključujejo v evropske in globalne dobavne verige. Digitalizacija napreduje v mnogih gospodarskih sektorjih, kar dviguje produktivnost in konkurenčnost.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 71 % BDP, sledita mu industrija s 25 % in kmetijstvo s 4 %.

Storitveni sektor je ključni del hrvaškega gospodarstva in zaposluje približno 66 % delovne sile. Turizem je nedvomno najpomembnejša storitvena dejavnost Hrvaške, saj prispeva približno 1/4 BDP, kar je največji delež med državami EU. Pomembni so tudi finančni, gradbeni, maloprodajni, IKT, ter transportni sektor. IKT sektor je med najhitreje rastočimi sektorji, zlasti v Zagrebu in drugih večjih mestih, kjer se razvijajo številna zagonska podjetja.

Industrijski sektor zaposluje približno 28 % delovne sile in ustvari 25 % BDP. Industrijski sektor je raznolik, izstopajo pa ladjedelništvo, farmacevtska, energetska, avtomobilska in živilska industrija, ter proizvodnja strojev in opreme. Industrija se vse bolj usmerja v kakovostne in izvozno naravnane dejavnosti.

Kmetijski sektor zaposluje približno 6 % delovne sile. Hrvaška ima raznoliko kmetijsko proizvodnjo, ki vključuje poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo in ribištvo. Država je samozadostna pri pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, sadja, vina in oljčnega olja, vendar se je uvoz kmetijskih proizvodov v zadnjih letih povečal. V zadnjih letih je Hrvaška sprejela različne ukrepe za modernizacijo kmetijstva, vključno z digitalizacijo, ekološkim kmetovanjem in spodbujanjem trajnostne pridelave.

 
Poslovne priložnosti na Hrvaškem

Hrvaška z dobro razvitimi finančnim sektorjem in kakovostno telekomunikacijsko infrastrukturo nudi številne poslovne priložnosti.

Najbolj obetavni sektorji za naložbe na Hrvaškem so:
 

• Turizem in gostinstvo ostajata najprivlačnejša sektorja. Poleg tradicionalnih turističnih in gostinskih storitev, so priložnosti v razvoju luksuznega turizma, zdravstvenega turizma, navtičnega turizma in trajnostnega turizma. Prav tako širitev turistične infrastrukture ponuja številne priložnosti za ponudnike opreme in storitev za nove turistične objekte. 
• IKT je hitro rastoč sektor z velikim potencialom. Zlasti obetavna področja vključujejo razvoj programske opreme, rešitve za e-poslovanje, fintech, ter digitalni marketing. Hrvaška bo morala v celoti digitalizirati upravo, mesta, industrijo, kmetijstvo, promet, sodišča, bolnišnice in šole. Tuja podjetja lahko trgu ponudijo napredne IT rešitve, ki temeljijo na medmrežju stvari (IoT), velikih podatkih, umetni inteligenci, računalništvu v oblaku ali blockchain tehnologiji.
• Obnovljiva energija in zelene tehnologije nudijo številne priložnosti zaradi ugodnih naravnih pogojev in podpore iz evropskih skladov. Hrvaška ima izjemen potencial za sončno energijo vzdolž obale in za vetrno energijo na področjih s stalnimi vetrovi. Prav tako obstajajo priložnosti v energetski učinkovitosti stavb, upravljanju z odpadki in vodnimi viri ter v krožnem gospodarstvu.
• Živilska industrija in ekološko kmetijstvo predstavljata obetaven sektor zaradi bogate kmetijske tradicije, rodovitnih zemljišč in naraščajočega povpraševanja po kakovostni lokalni hrani. Priložnosti vključujejo proizvodnjo, predelavo in trženje avtohtonih proizvodov, kot so oljčno olje, vino, sir in pršut, ter ekološko pridelane hrane. Povečano je povpraševanje po premium izdelkih.
• Zdravstvene storitve in farmacija: Hrvaška ima dolgo tradicijo v farmacevtski industriji, visoko izobraženo delovno silo in konkurenčne cene zdravstvenih storitev. Zdravstveni turizem, ki povezuje medicinske storitve s turističnim sektorjem, predstavlja posebej zanimivo nišo, zlasti na področjih zobozdravstva, plastične kirurgije, fizioterapije in rehabilitacije. Staranje družbe ustvarja tudi povpraševanje po storitvah dolgotrajne oskrbe starejših.
• Avtomobilska industrija: Razvoj hrvaške avtomobilske industrije temelji na dolgi tradiciji v sorodnih panogah, kot so predelava kovin, varjenje, proizvodnja stekla in plastike ter inženiring. Podjetja v tej panogi so specializirana za visoko-precizno proizvodnjo z ničelno toleranco napak, kar zagotavlja odlično kakovost izdelkov, kar je ključna konkurenčna prednost. Podjetja, kot so PSA, GM, Fiat, BMW, Audi, Ford, Renault, Toyota, Volvo, Porsche, so kupci avtomobilskih delov, proizvedenih v Hrvaški.

 
Več o poslovnih priložnostih na hrvaškem trgu si preberite tukaj
  
 

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje na Hrvaškem

 

• Administrativne ovire in počasna birokracija pogosto upočasnijo ustanovitev in rast podjetij. Postopki pridobivanja dovoljenj, zlasti gradbenih, so lahko dolgotrajni in kompleksni. Digitalizacija javne uprave napreduje, vendar je še vedno prisotna precejšnja količina papirnatega poslovanja in osebnih obiskov uradov.
• Demografski trendi, kot so izseljevanje mladih in izobraženih kadrov ter staranje družbe, predstavljajo izziv za trg dela. To povzroča potrebo po uvoženi delovni sili, še posebej v sektorjih, kot so turizem, gradbeništvo, IT in zdravstvo.
• Regionalne razlike ustvarjajo neenakomerne pogoje za poslovanje. Medtem ko Zagreb in obalna območja beležijo gospodarsko rast in razvoj, se vzhodni deli države soočajo z depopulacijo in ekonomskim nazadovanjem.
• Čeprav se korupcija in gospodarski klientelizem počasi zmanjšujeta, še vedno predstavljata izziv, zlasti pri javnih naročilih in v odnosih z lokalno upravo.
• Ekonomija obsega predstavlja izziv zaradi relativno majhnega notranjega trga z le okoli 4 milijoni prebivalcev. Podjetja morajo za rast obsega poslovanja pogosto iskati priložnosti na izvoznem trgu in se osredotočiti na internacionalizacijo.
• Siva ekonomija še vedno predstavlja precejšen del ekonomske aktivnosti, zlasti v gradbeništvu, gostinstvu in osebnih storitvah.

 

Uvoz in izvoz Slovenije na Hrvaško

Blagovna menjava med slovenijo in Hrvaško je v letu 2024 dosegla 7.523 mio EUR, s čemer se je Hrvaška uvrstila na 4. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Več o uvozu in izvozu Slovenije na Hrvaško preberite tukaj 

   

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.