Hrvaška

Gospodarske panoge Hrvaške

Priložnosti na trgu

Perspektivni sektorji za izvoznike na hrvaški trg so med drugim:

Energetika in obnovljivi viri energije: Blaga, sredozemska klima na Hrvaškem, veliko sončnih dni, ter močna turistična industrija, predstavljajo potencial za podjetja, ki dobavljajo tehnologije obnovljivih energetskih virov, kot so foto-voltaične enote in napredne baterije.

Pametne tehnologije: Priložnost na trgu imajo tudi podjetja, ki ponujajo storitve naprednih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot so internet stvari, umetna inteligenca in »blockchain tehnologija«. Hrvaška vlada namreč digitalizira upravo, hrvaška mesta pa iščejo pametne rešitve za boljše upravljanje svojih virov. Naložbe v pametno upravljanje, mobilnost in proizvodnjo podpirajo tudi EU razvojni skladi.

Medicinski in wellness turizem: Na Hrvaškem v zadnjih letih močno narašča število in velikost zasebnih klinik in bolnišnic, kar predstavlja alternativo javnemu zdravstvenemu sistemu. Ta trend povečuje razvoj medicinskega turizma, ki predstavlja velik potencial za Hrvaško, glede na kakovost zdravnikov, razmeroma nizke stroške dela in privlačnost države kot destinacije za turiste in upokojence. Zagreb je prepoznal prednosti medicinskega turizma in aktivno deluje na njegovi promociji prek zagrebškega grozda medicinskega turizma. Perspektiven segment znotraj medicinskega turizma je zobozdravstvo. Največ zdravstvenih turistov na Hrvaškem je iz Italije, Nemčije, Avstrije in Združenega kraljestva. Največja klinika, ki se ukvarja z zobnim turizmom, je Rident, ki letno oskrbi približno 50.000 tujih pacientov. Vodilne klinike, ki se ukvarjajo z zdravstvenim turizmom na Hrvaškem so očesna klinika Svjetlost, Radiochirugia za zdravljenje tumorjev in poliklinika Bagatin.
Wellness turizem na Hrvaškem se v glavnem izvaja v termalnih in medicinskih rehabilitacijskih bolnišnicah prek mreže več kot 20 rehabilitacijskih in wellness centrov. Ta segment medicinskega turizma ima največ najavljenih infrastrukturnih projektov, vključno s kitajsko investicijo v Krapinske Toplice v višini 23 mio EUR. Na trgu medicinske opreme na Hrvaškem prevladuje uvoz iz držav EU, ki poteka prek lokalnih distributerjev. Nekateri vodilni hrvaški distributerji so Medika, Medical Intertrade in Stoma Medical.

 
Gospodarstvo

Hrvaška ima za Slovenijo drugo najbolj razvito gospodarstvo na Balkanu. Hrvaška se je po desetletnem pristopnem procesu pridružila EU 1. julija 2013. Hrvaško gospodarstvo je v letu 2015 po 6 letih gospodarske recesije ponovno začelo rasti. Rast BDP je v letu 2019 znašala 2,9 %.
Eden izmed glavnih stebrov hrvaškega gospodarstva je turizem. Hrvaško je v letu 2019 obiskalo rekordnih 21 mio turistov. 

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 4 % BDP in zaposluje 6,87 % delovne sile. Hrvaška ima 1,3 mio ha kmetijskih zemljišč in skoraj 2,2 mio ha gozdov. Država je samozadostna pri pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, sadja, vina in oljčnega olja. Kljub temu uvoz kmetijskih proizvodov v zadnjih letih narašča. Velikost kmetij je majhna, v večini primerov manj kot 3 ha.

Storitveni sektor predstavlja 70 % BDP države in zaposluje 67 % delovne sile. Turistični segment je v polnem razcvetu in je leta 2019 beležil rekordno turistično sezono. Država vlaga v razvoj turističnih kapacitet in dodatno moderno infrastrukturo za sprejem tujih turistov.
 
Vir: EIU; Factiva, junij 2020.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor na Hrvaškem ustvari 26 % BDP in zaposluje 26,1 % aktivnega prebivalstva. Hrvaška industrija je osredotočena na konkurenčne dejavnosti, kot so tekstilna in lesna industrija, jeklarstvo, proizvodnja aluminija in živilska industrija. Ker ima Hrvaška več kot tretjino ozemlja pokritega z gozdovi, je lesna industrija eden od temeljnih gospodarskih segmentov.

Hrvaška je v letu 2019 beležila 0,5 % rast industrijske proizvodnje. Za leto 2020 je napovedan -5 % upad, potem pa v letih 2021 in 2022 ponovna rast industrijske proizvodnje v višini 4 %, oziroma 2,5 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:

 

Turizem 

Turizem je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev na Hrvaškem in predstavlja okoli 25 % BDP države, kar Hrvaško uvršča med najpomembnejše evropske države glede na delež turizma v BDP.
 
Hrvaška turistična industrija se je v zadnjem desetletju skoraj podvojila, prihodi turistov so se z 9,1 mio v letu 2010 povzpeli na 17,4 mio v letu 2019. Rast turističnega sektorja je rezultat stabilnejšega političnega in gospodarskega okolja ter hitre rasti regionalnih letalskih povezav z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, zaradi česar je Hrvaška postala dostopnejša turistična dežela.
 
Pozitivni zagon hrvaške turistične industrije je hitro zmanjšala kriza Covid-19. Medtem ko sezona 2020 morda le ni povsem izgubljena, analitiki Fitch Solutions še vedno napovedujejo -60,3 % padec mednarodnih prihodov turistov v letu 2020. V letu 2021 bo predvidoma sledilo močno okrevanje, čeprav ravni pred krizo ne bodo dosežene še več let.
 
Število prihodov tujih turistov naj bi se po napovedih v letu 2020 znižalo za -61,3 % na 6,7 mio. Po statističnih podatkih je Hrvaško junija 2020 obiskalo 722.565 tujih turistov v primerjavi z 2,8 mio v juniju 2019, kar predstavlja - 74,7 % padec. Večina turistov je obiskala Istro, ki je lažje dostopna po cesti za sosednje države, kot so Slovenija, Madžarska, Bosna in Hercegovina in Italija, pa tudi za Avstrijo, Nemčijo, Slovaško in Češko.
 
Dolgoročni potencial rasti, ki ga ponuja hrvaški turistični trg, je velik. Čeprav trg hitro raste, država še vedno ne privablja enakega števila turistov v primerjavi z bolj uveljavljenimi konkurenčnimi trgi v regiji, kot so Grčija, Italija in Španija. Medtem ko je bil razvoj turizma v preteklosti osredotočen zgolj na segment poletnih počitnic, Hrvaška izvaja ukrepe za pospešitev izven sezonskih potovanj in podaljšanje potovalne sezone, kar bo pripomoglo k bolj trajnostni rasti turističnega sektorja. Odkar je Hrvaška leta 2013 postala članica EU, je vlada sprejela ukrepe za izboljšanje splošnega naložbenega okolja v državi, da bi privabila več tujih investitorjev. Obseg naložb v turistični sektor se je močno povečal in prinesel številne širitve v hotelirskem segmentu. Država si prizadeva tudi za privabljanje turistov in vlagateljev iz azijskih držav, predvsem iz Južne Koreje in Kitajske. 
 
Po močnem upadu turističnega sektorja v letu 2020, analitiki v letu 2021 napovedujejo precejšnje okrevanje. Prihodki od mednarodnih turistov naj bi se v letu 2021 medletno povečali za 93,5 % na 3,3 mlrd EUR. Povprečna letna rast prihodkov bo v obdobju 2021-2024 predvidoma znašala 64,3 %. V letu 2024 bodo prihodki od tujih turistov predvidoma znašali 12 mlrd EUR ali 19,1 % nacionalnega BDP.
 

Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Valamar Riviera dd 272,78
Plava Laguna dd Porec 149,44
Jadranski Luksuzni Hoteli D.D. 66,63
Sunce Koncern d.d. 54,39
HUP-Zagreb dd 53,39
Solaris dd 50,28
Liburnia Riviera Hoteli dd 39,84


Največja podjetja na področju turističnih agencij na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Atlas turistička agencija d.d. 44,71
Kompas D.O.O. 43,53
Katarina Line D. O. O. 36,16
Meeting Point Croatia D. O. O. 32,76
Travel D.O.O. 30,45
Gulliver Travel D.O.O. 19,35
Direct Booker D.O.O. Putnicka Agencija 16,33


Vir: Factiva, avgust 2020. 


 

Živilska industrija

Po podatkih hrvaške gospodarske zbornice je v hrvaški industriji hrane in pijače zaposlenih več kot 47.000 ljudi, kar predstavlja približno petino celotne proizvodne delovne sile. V panogi deluje približno 1.200 podjetij, najmočnejši sektorji hrvaške živilske industrije pa so predelava mleka, proizvodnja čaja in kave ter proizvodnja piva in brezalkoholnih pijač.

Sektor hrvaške živilske industrije je bil v zadnjih letih konsolidiran zaradi naraščajoče konkurence znotraj in zunaj države. 
Glavni konkurenti na trgu so Fortenova, Podravka, Jamnica, Gavrilovič, Kraš in PIK Vinkovci.

Fortenova (prej znana kot Agrokor) je vodilni proizvajalec hrane v regiji in zaposluje več kot 50.000 ljudi. Ima tudi večinski lastniški delež v Konzumu, ki ima več kot 600 trgovin, ter v veletrgovskih podjetjih VELPRO in Tisak. Fortenova je bila ustanovljena aprila 2019 po poravnalnem načrtu, o katerem so se dogovorili upniki Agrokorja in je vključeval pomemben del načrta prestrukturiranja lastništva.

Podravka je eden največjih konglomeratov v državi, pa tudi regionalno. Proizvodne zmogljivosti ima na Hrvaškem, v Sloveniji, na Poljskem, na Češkem, na Slovaškem ter v ZDA. Med vodilne blagovne znamke družbe spadajo Vegeta, Podravka, Lino, Dolcela, Kviki, Studena, Studenac, Talianetta, Fini-Mini, Ital-Ice in Lagris. Podravka ima tudi blagovno znamko Eva sardine proizvajalca Adrija, ki je vodilni izdelek na svojem področju.

Vodilni predelovalec mesa na Hrvaškem je podjetje Gavrilović, ki proizvaja več kot 200 izdelkov pod blagovnimi znamkami Gavrilović, Gavita in Gala. Podjetje je uveljavljeno po celotnem območju nekdanje Jugoslavije.

Glavni konkurent Gavrilovića je Koka Varaždin, hčerinsko podjetje Vindije, ki se je uveljavilo kot vodilno hrvaško perutninsko podjetje. Ponaša se z vertikalno integriranim delovanjem, ki mu omogoča konkurenčno prednost in uspeh pri izvozu na tuje trge.

Ledo je največji proizvajalec sladoleda in zamrznjenih živil v državi, s 74 % tržnim deležem. Izdelki podjetja uživajo ugled po večini ozemlja nekdanje Jugoslavije. Letni promet podjetja je v letu 2019 dosegel 292 mio EUR, od tega so ga večinoma dosegli na domačem trgu, kar velja tudi za obseg (približno 85 % od 95.000 ton).

Hrvaško živilsko industrijo ne bo prizadel negativni vpliv pandemije Covid-19, saj se vzorci nakupov osredotočajo na osnovne potrebe, zlasti na živila. V letu 2020 naj bi se po napovedih analitikov poraba izdatkov za živila na Hrvaškem povečala za 5,5 %, v letu 2021 pa za 3,6 %. V obdobju 2020–2024 bo rast porabe ostala močna in bo v povprečju naraščala za 4,1 % na leto. Segment mesa in perutnine bo v napovedanem obdobju 2020–2024 še naprej prevladoval v hrvaški živilski industriji in bo predstavljal približno 32 % celotne porabe hrane.

 


Največja podjetja na področju živilske industrije na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Podravka dd 562,23
Dukat mlijecna industrija dd 495,55
Vindija D.D. Varazdin 370,60
Ledo dd 292,19
KOKA Peradarsko Prehrambena Industrija dd 166,09
Belje dd 163,77
Cakovecki mlinovi dd 160,40


Največja podjetja na področju maloprodaje živil na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 676,19
Plodine D. D. 493,85
Tommy D.O.O. 369,92
Studenac Trgovina D.O.O. 199,71
Narodni Trgovacki Lanac D.O.O. 138,83
Boso D.O.O. 81,28
Ribola D.O.O. 62,99

 

Vir: Factiva, avgust 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje