Hrvaška

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih:

Področje

 

Gospodarske panoge Hrvaške - Turizem

Turizem je ključna gonilna sila gospodarskega razvoja Hrvaške .

Hrvaška turistična industrija je v zadnjih letih hitro rasla. Glavni dejavniki rasti so stabilna politična in gospodarska situacija ter razširitev letalskih povezav z nizko-cenovnimi letalskimi prevozniki, ki so Hrvaško naredile bolj dostopno za turiste iz zahodne Evrope.
Hrvaški turistični sektor je leta 2025 dosegel rekordno leto po obsegu in prihodkih, vendar je bila rast zmerna. Sezonska razpršenost se je izboljšala, cenovna konkurenčnost pa je postala osrednji izziv.

Skupno je bilo v komercialnih nastanitvenih objektih v letu 2025 zabeleženih 20,7 mio prihodov turistov in 94,8 mio nočitev, kar predstavlja 2,2 % rast prihodov in 1,2 % rast nočitev glede na leto 2024. Povprečno so turisti na Hrvaškem ostali 4,6 noči na prihod.

Prihodki od tujih turistov so v letu 2025 dosegli rekordnih 16,1 mlrd EUR, kar je 6,9 % več kot v letu 2024. Po napovedih WTTC naj bi leta 2035 poraba tujih turistov dosegla 19,6 mlrd EUR.

K rasti so pripomogle naložbe v turistični sektor, podprte s sredstvi EU in državnim proračunom za številne javne in zasebne projekte turistične infrastrukture, ki izboljšujejo kakovost storitev in ponudbe. Hrvaška si prizadeva za povečanje nastanitvenih kapacitet, spodbujanje celoletnega povpraševanja in strožjo disciplino glede razmerja med ceno in kakovostjo.

Sektor je leta 2025 podpiral 488.000 delovnih mest, do leta 2035 pa naj bi se število povečalo na več kot 564.000.

Hrvaška turistična zveza ocenjuje, da je obstoječi model turizma dolgoročno izčrpan. Posebej izpostavljajo potrebo po večjih naložbah v hotelsko infrastrukturo, saj se konkurenčnost hrvaškega turizma zmanjšuje v primerjavi z drugimi sredozemskimi destinacijami.

Kljub temu so turistična podjetja glede nove sezone izrazito optimistična: 81 % jih beleži več kot 6 % rast rezervacij v primerjavi z lanskim letom, večina pa pričakuje tudi rast prihodkov.

Pripravlja se tudi nov gostinski zakon za poletje 2026, ki bo urejal strukturo nastanitev, dvignil standarde kakovosti, obravnaval neprijavljeno dejavnost in omejil oglaševanje ali prodajo prek platform.

Hrvaška ohranja mesto med 10 najbolj zaželenimi evropskimi destinacijami.

Turistično povpraševanje bo v prihodnje spodbujala solidna rast realnih plač v EU, zagon novih letalskih zmogljivosti in nestabilnost v konkurenčnih destinacijah sredi ameriško-izraelskega konflikta z Iranom.

Najizrazitejši trend leta 2025 je bil premik k bolj celoletnemu turističnemu vzorcu. Največje povečanje povpraševanja je bilo v predsezoni in posezoni. Rast prihodkov v prehodnih sezonah kaže na postopno uresničevanje strateške usmeritve k celoletnem turizmu, kar je eden ključnih ciljev hrvaške turistične strategije.

Strategija vključuje povečanje kakovosti turistične ponudbe in storitev, razširitev turističnih ponudb s poudarkom na doživljajskem turizmu ter spodbujanje digitalne preobrazbe v panogi. Posebna pozornost je namenjena razvoju manj razvitih turističnih območij, zlasti v zaledju obalnih mest in v notranjosti države, ter izboljšanju upravljanja turističnih destinacij.

 
Razvoj nišnih oblik turizma

V zadnjih letih se na Hrvaškem intenzivno razvijajo nišne oblike turizma:
 

• Kulturni turizem temelji na bogati zgodovinski dediščini, s poudarkom na UNESCO zaščitenih lokacijah, kot so Dioklecijanova palača v Splitu, Dubrovniško staro mestno jedro, Evfrazijeva bazilika v Poreču in zgodovinsko jedro Trogirja.
• Navtični turizem izkorišča razčlenjeno obalo in številne otoke, s sodobnimi marinami in infrastrukturo za jahte in plovila vseh velikosti.
• Zdravstveni turizem postaja vse pomembnejša niša, ki vključuje wellness in spa storitve, dentalni turizem in medicinske posege.
• Gastronomski turizem temelji na raznolikosti regionalnih kuhinj, avtohtonih vinih in oljčnem olju, s posebnim poudarkom na istrski, dalmatinski in slavonski kulinariki.
• Trajnostni turizem in aktivni turizem se razvijata v narodnih parkih (Plitvička jezera, Krka, Kornati, Mljet, Brijuni) in naravnih parkih, ter vključujeta pohodništvo, kolesarjenje, plezanje in druge aktivnosti na prostem.
• Poslovni turizem z rastočo konferenčno infrastrukturo, kot je največja kongresna dvorana v Istri v novem Valamar resortu Pical, ki sprejme 1.200 udeležencev. 

Segmentacija trga

Posebej izrazita je bila v letu 2025 rast domačega turizma. Domači gostje so predstavljali 9,2 mio nočitev, kar predstavlja 5,6 % medletno rast. Čeprav domači turisti predstavljajo manjši delež vseh nočitev (9,7 %), so lani prispevali kar 43 % celotne rasti števila nočitev. To je že 5. zaporedno leto, ko se domači turizem krepi, kar kaže na njegovo vse večjo stabilnost in strateški pomen za hrvaški turistični sektor.

Tujci ostajajo ključni steber hrvaškega turizma, s 17,6 mio prihodov in 85,6 mio nočitev v letu 2025, kar predstavlja 85,1 % prihodov in 90,3 % nočitev. Med njimi še naprej prevladujejo nemški turisti, ki so s 3 mio prihodov in 21 mio nočitev največji posamezni trg. Sledijo turisti iz Slovenije, Avstrije, Poljske, Češke, Združenega kraljestva, Italije, Madžarske, Slovaške in Nizozemske.

Geografsko ostaja hrvaški turizem izrazito osredotočen na Jadransko regijo, ki je leta 2025 ustvarila 94,3 % vseh nočitev. Kljub temu pa kontinentalne regije izboljšujejo ponudbo in postopoma krepijo svoj položaj. Zagreb je dosegel 2,7 mio nočitev (+2,8 %), Panonska Hrvaška 1,4 mio (+0,3 %), Severna Hrvaška pa 1,3 mio nočitev z najvišjo rastjo med regijami (+4,1 %).

Med županijami ostaja Istra najmočnejše turistično območje. Leta 2025 je ustvarila 5 mio prihodov in 28,3 mio nočitev, kar predstavlja skoraj 1/3 vseh nočitev v državi. Sledita Splitsko-dalmatinska županija in Primorsko-goranska županija.

Med posameznimi destinacijami sta si prvo mesto po številu nočitev delila Rovinj in Dubrovnik, vsak s 4,2 mio nočitev. Sledijo Poreč (3,3 mio), Split (3,2 mio) in Zagreb (2,7 mio).

Po vrstah nastanitve je bilo največ nočitev zabeleženo v segmentu počitniških in kratkoročnih nastanitev (46,7 mio), sledili so hoteli (26,3 mio) in kampi (21,9 mio. Kljub rasti povpraševanja pa je leto 2025 prineslo prvi padec nastanitvenih kapacitet po več letih: na voljo je bilo -1,4 % manj nastanitvenih enot in -1,6 % manj ležišč. Edini segment z rastjo so bili hoteli (+2,7 %).
 

Izzivi na trgu

Kljub izjemnim rezultatom se hrvaški turizem sooča s številnimi izzivi:
 

• Kadrovska vrzel: Eden največjih izzivov je pomanjkanje delovne sile, pri čemer se Hrvaška vse bolj zanaša na tujo delovno silo. Hraška potrebuje veliko sezonskih delavcev, ki v zadnjem času vse pogosteje prihajajo iz azijskih držav, zlasti iz Nepala, Indije in Filipinov.
• Cenovna konkurenčnost: V zadnjih letih je prišlo do znatnega povišanja cen v hrvaškem turizmu, v nekaterih primerih do 50 %, kar ni vedno spremljalo sorazmerno povečanje kakovosti storitev. To je deloma oslabilo cenovno konkurenčnost Hrvaške v primerjavi z drugimi sredozemskimi destinacijami.
• Sezonska in regionalna neuravnoteženost: Kljub prizadevanjem za podaljšanje turistične sezone, ostaja hrvaški turizem še vedno izrazito sezonske narave, s koncentracijo obiska v poletnih mesecih. To povzroča preobremenjenost infrastrukture in okolja v vrhuncu sezone ter neizkoriščenost kapacitet v preostalem delu leta. Prav tako obstaja izrazita regionalna neuravnoteženost, s koncentracijo turističnega prometa na Jadranski obali, medtem ko potencial celinskega turizma ostaja v veliki meri neizkoriščen.
• Trajnostni razvoj: Naraščajoča zavest o pomenu trajnostnega razvoja postavlja nove zahteve pred hrvaški turizem. To vključuje vprašanja okoljske vzdržnosti množičnega turizma, ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter vključevanja lokalnih skupnosti v turistični razvoj.  

Hrvaški turizem tako ostaja v procesu tranzicije iz množičnega sezonskega modela v bolj diferenciran, kakovosten in trajnosten model, ki bo sposoben konkurirati na zahtevnem globalnem turističnem trgu in hkrati prispevati k dolgoročnemu trajnostnemu razvoju države.
 

Napovedi za leto 2026

Hrvaška turistična skupnost (CNTB) povečuje proračun za promocijo premium turizma, digitalno oglaševanje in trajnostni razvoj, ob tem pa spodbuja razvoj ponudbe, ki zmanjšuje sezonskost in krepi celoletno privlačnost destinacije.

Osrednji poudarek je usmeritev v premium in trajnostni turizem, kjer država pričakuje pomemben finančni učinek, ocenjen na približno 3 mlrd EUR dodatnih prihodkov. To vključuje razvoj luksuznih nastanitev in doživetij, kot so navtični turizem v Jadranu, vrhunska gastronomska in vinska ponudba, ter izkušnje v Istri in Dalmaciji, ki temeljijo na lokalni avtentičnosti in sproščenem načinu življenja.

Hkrati se uvajajo strožja pravila za kratkoročne najeme v najbolj obremenjenih območjih, s poudarkom na kakovosti namesto količine ter večji okoljski odgovornosti.

CNTB krepi digitalno promocijo in usmerja marketing tudi na oddaljene trge, zlasti ZDA in Azijo, s ciljem zmanjšanja odvisnosti od tradicionalnih evropskih trgov.

V obdobju 2026–2030 EIU pričakuje visoko povpraševanje v hrvaškem turizmu, vendar se število nočitev verjetno ne bo bistveno povečalo zaradi omejenih zmogljivosti.
 
 

Konkurenca na trgu

Hrvaški hotelski in nastanitveni sektor ponuja veliko prostora za rast in bo v prihodnjih letih verjetno privabil znatne naložbe.

V državi so prisotne številne svetovne hotelske skupine, predvsem v Zagrebu, Dubrovniku in Splitu.

Na trgu obstaja tudi več manjših lokalnih blagovnih znamk.

 
Največja turistična podjetja na Hrvaškem  

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2025)
Valamar Riviera dd	525,06
Plava Laguna dd Porec	290,84
Maistra dd	290,40
Cemex Hrvatska D.D.	220,41
Arena Hospitality Group dd	166,69
Imperial Riviera dd	150,06
Jadrolinija	113,79

 

Ostale perspektivne panoge na trgu

IKT

Hrvaški IKT sektor se uvršča med najhitreje rastoče in najbolj perspektivne dele hrvaškega gospodarstva. Njegovo rast spodbujajo evropska sredstva za digitalizacijo, naraščajoč izvoz tehnoloških rešitev, razvijajoč se zagonski ekosistem ter vse večje povpraševanje po digitalni preobrazbi v javnem in zasebnem sektorju.

Razvoj sektorja temelji na strategijah Digitalna Hrvaška 2032 in Nacionalni razvojni strategiji do leta 2030, ter je tesno povezan s cilji evropskega programa Digitalno desetletje.

Hrvaška za digitalizacijo namenja 20 % sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost (NPOO), v višini približno 1,43 mlrd EUR, ter dodatnih 819,4 mio EUR iz kohezijskih skladov.

Hrvaška ostaja razmeroma ne-nasičen, vendar hitro rastoč digitalni trg z velikim potencialom za nadaljnji razvoj. Ključna področja rasti vključujejo računalništvo v oblaku, umetno inteligenco (AI), kibernetsko varnost, poslovno programsko opremo, e-trgovino, rešitve za delo na daljavo ter internet stvari (IoT).

Največji uporabniki IT storitev prihajajo iz telekomunikacij, financ, zdravstva, trgovine in javne uprave, hitro pa se digitalizirajo tudi energetika, promet, proizvodnja in turizem.

Približno 40 % podjetij uporablja storitve v oblaku, polovica e-račune, vse hitreje pa raste tudi uporaba AI. Pri spodbujanju razvoja AI ima pomembno vlogo združenje CroAI.

Hrvaški IKT sektor zaposluje približno 70.000 ljudi in vključuje več kot 14.000 podjetij. V zadnjem desetletju se je razvil v pomemben izvozni sektor z visoko dodano vrednostjo in nadpovprečnimi plačami.

Hrvaška je privlačna tudi za tuje tehnološke investitorje zaradi kakovostne delovne sile in konkurenčnih stroškov poslovanja. Na trgu so prisotna številna mednarodna podjetja, kot so Siemens, Ericsson Nikola Tesla, Microsoft Croatia, Oracle in Atos IT Solutions and Services.

Poleg tujih vlagateljev se je hitro razvilo tudi več mednarodno prepoznavnih hrvaških podjetij, kot so Infobip, Infinum, Microblink, Infodom, Agrivi, Span, Electrocoin, Serengeti, Sedam IT, Syntio in Devot, ki se redno uvrščajo na seznam najhitreje rastočih podjetij v Evropi po izboru Financial Timesa.

Zagreb se je uveljavil kot glavno tehnološko središče države, pomembna regionalna IKT središča pa predstavljajo še Split, Rijeka, Osijek in Varaždin. Hrvaška podjetja so posebej uspešna na področjih razvoja programske opreme, mobilnih aplikacij, informacijskih sistemov, rešitev v oblaku, e-trgovine in kibernetske varnosti.

Telekomunikacijska infrastruktura na Hrvaškem je dobro razvita, storitve 5G pa so na voljo v vseh večjih mestih. Država si prizadeva do leta 2030 zagotoviti popolno giga-bitno povezljivost.

Pomembno strateško področje postajajo tudi polprevodniki, kjer Hrvaška prek Hrvaškega kompetenčnega centra za polprevodnike (CROCCS) razvija kompetence na področju načrtovanja čipov, raziskav in podpore podjetjem.

Razvoj pametnih mest dobiva vse večji zagon, predvsem v Zagrebu, Rijeki, Puli, Varaždinu in Dubrovniku. Projekti vključujejo inteligentne prometne sisteme, energetsko učinkovito infrastrukturo, odprte podatkovne platforme ter digitalna orodja za upravljanje mest.

Eden najhitreje rastočih segmentov trga je kibernetska varnost. Zaradi vse pogostejših kibernetskih napadov in implementacije evropske direktive NIS2, podjetja in javne institucije povečujejo vlaganja v zaščito informacijskih sistemov. Ključno vlogo pri tem imajo Nacionalni center za kibernetsko varnost, nacionalni CERT ter program SK@UT za zaščito kritične infrastrukture.

Ostale poslovne priložnosti v IKT sektorju:
 

• Razvojni centri: Ustanovitev razvojnih centrov za programsko opremo, testiranje in zagotavljanje kakovosti za tuja podjetja, ki iščejo kvalificirano delovno silo po konkurenčnih stroških.
• FinTech: Razvoj finančno-tehnoloških rešitev, zlasti po uvedbi evra, ki je odprla nove priložnosti za digitalne plačilne sisteme in finančne storitve.
• Digitalizacija turizma: Razvoj specializiranih digitalnih platform in aplikacij za turistični sektor, ki predstavlja ključni del hrvaškega gospodarstva.
• Digitalno izobraževanje: Razvoj digitalnih učnih orodij in platform, še posebej tistih, ki podpirajo večjezično učenje.
• Zdravstvena informatika: Razvoj rešitev za digitalizacijo zdravstvenega sistema in upravljanje zdravstvenih podatkov.

Dentalni turizem

Dentalni turizem se je v zadnjem desetletju razvil v eno najbolj dinamičnih in perspektivnih niš hrvaškega zdravstvenega turizma.
Hrvaška je postala priljubljena destinacija za zobozdravstvene storitve, predvsem za paciente iz zahodne Evrope, zlasti iz Italije, Nemčije, Avstrije, Švice in Združenega kraljestva.

Ključni razlogi za uspeh dentalnega turizma na Hrvaškem so kombinacija konkurenčnih cen, visoke kakovosti storitev, sodobne tehnologije in privlačne lokacije, ki omogoča združitev zdravstvenih storitev s počitnikovanjem.

S 14 zobozdravniki na 10.000 prebivalcev je Hrvaška 4. država v Evropi po številu zobozdravnikov na prebivalca, kar je le 4 manj kot vodilna Švedska.

Zobozdravstvene storitve so na Hrvaškem v povprečju 50 % do 70 % cenejše kot v zahodnoevropskih državah. Prihranek je posebej opazen pri zahtevnejših posegih, kot so vstavitev implantatov, protetika in celovite rekonstrukcije zobovja. Kljub nižjim cenam pa hrvaške zobne klinike uporabljajo enako ali primerljivo kakovostne materiale in opremo kot klinike v zahodnoevropskih državah.

Najpomembnejša središča dentalnega turizma se nahajajo predvsem v Istri in Kvarneru (Rovinj, Poreč, Opatija), Dalmaciji (Split, Zadar) ter Zagrebu in okolici. Položaj teh središč omogoča enostaven dostop z avtomobilom ali letalom, kar dodatno povečuje njihovo privlačnost. Mnoge klinike so razvile posebne pakete, ki vključujejo prevoz iz letališča, nastanitev in turistične aktivnosti poleg zobozdravstvenih storitev.

Pomemben dejavnik uspeha je tudi visoka stopnja digitalizacije in uporaba naprednih tehnologij. Vodilne hrvaške zobne klinike uporabljajo najsodobnejšo opremo, kot so 3D skenerji, računalniško vodeno načrtovanje in izdelava zobnih nadomestkov (CAD/CAM), digitalno rentgensko slikanje in lasersko zdravljenje, kar zagotavlja visoko kakovost in natančnost zobozdravstvenih storitev.

Po podatkih Grandview Research, je trg dentalnega turizma na Hrvaškem v letu 2025 ustvaril 690,2 mio USD prihodkov, kar je približno 610,8 mio EUR. V obdobju 2026-2030 naj bi trg rasel s povprečno letno stopnjo 21,9 % in dosegel vrednost 3,33 mlrd USD ali približno 2,95 mlrd EUR.
 

Avtomobilska Industrija

Čeprav Hrvaška nima tradicije množične proizvodnje avtomobilov, se je v zadnjih letih razvila v zanimiv ekosistem avtomobilske industrije, ki vključuje proizvajalce komponent za svetovne avtomobilske proizvajalce in nekaj izjemnih inovativnih podjetij.

Najprepoznavnejši predstavnik hrvaškega avtomobilskega sektorja je Rimac Automobili, ki razvija in proizvaja električne super-športne avtomobile in napredne električne pogonske sisteme.

Uspeh podjetja Rimac Automobili, ki je pritegnil naložbe globalnih avtomobilskih velikanov, kot so Porsche, Hyundai in Kia, je postavil Hrvaško na zemljevid visokotehnološke avtomobilske industrije. Podjetje se je s strateškim partnerstvom s francoskim proizvajalcem športnih avtomobilov Bugatti preoblikovalo v Bugatti Rimac, kar predstavlja enega največjih hrvaških poslovnih uspehov na globalni ravni.

Ostala podjetja se osredotočajo predvsem na proizvodnjo komponent za avtomobilsko industrijo. Ta podjetja so večinoma dobavitelji za evropske avtomobilske proizvajalce in vključujejo proizvajalce električnih komponent, kovinskih delov, plastičnih delov, tekstilnih komponent in elektronskih sistemov. Hrvaški proizvajalci delov dobavljajo komponente največjim svetovnim avtomobilskim proizvajalcem, kot so PSA, GM, Fiat, BMW, Audi, Ford, Renault, Toyota, Volvo in Porsche.

Izvoz predstavlja približno 90 % prihodkov industrije, avtomobilski sektor pa prispeva okoli 1,8 % celotnega hrvaškega izvoza.

Avtomobilska industrija temelji na dolgoletnem znanju Hrvaške v sektorjih, kot so obdelava kovin, varjenje, proizvodnja stekla, plastike in inženiring. Vidnejša podjetja so AD Plastik, Boxmark Leather, LTH Metalni lijev in Cimos.

Hrvaški inovatorji prispevajo tudi programske rešitve vodilnim avtomobilskim proizvajalcem, pri čemer izstopajo podjetja, kot so Infinum, HSTec, Visage Technologies, dSPACE, Amodo in Xylon.

Hrvaški trg električnih vozil (EV) je v zadnjih letih zabeležil pomembno rast, ki jo spodbujajo tako vladne pobude kot vse večje zanimanje potrošnikov za trajnostne mobilne rešitve.

Hrvaška vlada prek Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost ponuja velikodušne finančne spodbude za nakup EV, priključno-hibridnih in vodikovih vozil. Subvencije v višini od 2.500 do 9.000 EUR naj bi EV približale širšemu krogu uporabnikov in so del širšega prizadevanja za povečanje deleža zelenih vozil v nacionalnem voznem parku.

Sodelovanje države pri evropski uredbi o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR), kaže njeno zavezanost izgradnji zmogljive mreže polnilnic. AFIR zahteva namestitev polnilnic za EV ob glavnih prometnih koridorjih, z določenimi cilji za leti 2025 in 2030. Hrvaška želi povečati polnilno zmogljivost s sedanjih 20 MW na 100–150 MW, da bi zadostila potrebam rastočega trga EV. Za postavitev polnilnic se pričakuje okoli 200 mio EUR naložb, kar je ključen korak pri doseganju cilja povečanja deleža obnovljivih virov energije v prometu s sedanjih 3 % na 21 % do leta 2030.

Hrvaški trg EV dodatno podpira zasebni sektor, zlasti podjetji Eleport in Eldrive, ki širita svoji mreži polnilnic po državi in širši regiji.

Skupna prizadevanja vlade, zasebnega sektorja in evropskih institucij ustvarjajo bolj ugodno okolje za lastništvo EV. Z nadaljnjim uresničevanjem teh pobud naj bi hrvaški trg EV hitro rasel, prispeval k prehodu na zeleno energijo in Hrvaško postavil kot vodilno silo trajnostnega prevoza v balkanski regiji.
 

 
Gradbeništvo

Hrvaški gradbeni sektor je v zadnjih letih doživel močno rast, ki so jo spodbudile naložbe v turistično infrastrukturo, energetske projekte, prometno infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo.

Hrvaški gradbeni sektor je leta 2025 nadaljeval rast, pri čemer so glavno gonilo predstavljale stanovanjske in poslovne stavbe. Povečevali so se tako obseg dejavnosti kot vrednost izvedenih del in vrednost izdanih dovoljenj. Obseg gradbene dejavnosti se je v prvih 10 mesecih 2025 povečal za 7,3 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024.

Ključni gonilniki rasti v gradbenem sektorju so bili obsežni infrastrukturni projekti, financirani deloma iz sredstev EU, kot so modernizacija železniškega omrežja, gradnja in obnova avtocest, razvoj pristaniške infrastrukture in energetski projekti.

Turizem ostaja pomemben generator povpraševanja po gradbenih storitvah, s stalnimi naložbami v hotelske komplekse, zasebne namestitve in spremljevalno infrastrukturo. Primer je novi Valamar resort Pical v vrednosti 140 mio EUR, ki predstavlja eno največjih posameznih naložb v turistično infrastrukturo.

Hrvaška vlada je sprejela Nacionalni stanovanjski načrt do leta 2030, vreden skoraj 2 mlrd EUR, ki vključuje gradnjo dostopnih stanovanj, aktivacijo državnih nepremičnin in podporo neprofitnim stanovanjskim projektom.

Trend v hrvaškem gradbeništvu je prehod k trajnostni gradnji in energetski učinkovitosti, deloma zaradi strožjih predpisov EU in deloma zaradi naraščajočega povpraševanja po zelenih stavbah. To vključuje uporabo okolju prijaznih materialov, energetsko učinkovite sisteme in obnovljive vire energije.

Po podatkih Global data, bo hrvaški gradbeni trg v obdobju 2026-2029 rasel s povprečno letno stopnjo 2,4 %. Rast bodo spodbujale predvsem javne in zasebne investicije v prometno in energetsko infrastrukturo, vključno z LNG-projekti ter projekti, povezanimi z obnovljivimi viri energije.

Pomemben dejavnik razvoja je tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt 2030, ki predvideva povečanje deleža obnovljivih virov energije z 28,5 % leta 2022 na 36,4 % do leta 2030, kar bo dodatno okrepilo povpraševanje po trajnostni gradnji in energetskih prenovah.

Dodatno podporo sektorju predstavljajo evropska finančna sredstva. Evropska investicijska banka (EIB) je julija 2025 Hrvaški banki za obnovo in razvoj (HBOR) odobrila 150 mio EUR posojila kot del širšega finančnega paketa v vrednosti 350 mio EUR. Namen financiranja je izboljšati dostop podjetij in javnih subjektov do kapitala, pri čemer bo najmanj 30 % sredstev usmerjenih v zelene projekte, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, trajnostna gradnja in čist promet.

Poslovne priložnosti v gradbeništvu:
 

• Energetska prenova stavb: Obnova stavb za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jo spodbujajo ambiciozni cilji EU za zmanjšanje ogljičnega odtisa in razpoložljivimi sredstvi iz EU.
• Specializirane gradbene storitve: Razvoj specializiranih storitev za turistični sektor, vključno z gradnjo in obnovo nastanitvenih zmogljivosti višjega cenovnega razreda.
• Okolju prijazni gradbeni materiali: Proizvodnja in distribucija trajnostnih gradbenih materialov, kot so leseni konstrukcijski elementi, naravne izolacije in reciklirani materiali.
• Pametne stavbe: Razvoj in implementacija tehnologij za pametne domove in poslovne objekte, ki povečujejo udobje in energetsko učinkovitost.
• Obnovljivi energetski sistemi: Namestitev in vzdrževanje solarnih panelov, toplotnih črpalk in drugih sistemov obnovljive energije v stavbah.
• Digitalne rešitve za gradbeništvo: Razvoj in implementacija BIM (Building Information Modeling) ter drugih digitalnih orodij za načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje gradbenih projektov.

 
 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2025.
 
 
Viri:

• Factiva
• EIU
• MBMR (Mavericks Business & Market Research)
• Ministrstvo za gospodarstvo (investcroatia.gov.hr)
• Grand View Research
• Državni zavod za statistiko HR
• Global Data Report

 
Posodobljeno: maj 2026
 
 

Poglejte si tudi:

 

• Predstavitev države
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Poslovanje
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi