Hrvaška

Gospodarske panoge Hrvaške

Priložnosti na trgu

Perspektivni sektorji za izvoznike na hrvaški trg so med drugim:

Energetika in obnovljivi viri energije: Februarja 2020 je hrvaška vlada sprejela novo energetsko strategijo za obdobje do leta 2030, z obeti do leta 2050. Strategija vključuje širok spekter pobud na področju energetske politike, ki bodo izboljšale energetsko varnost, povečale energetsko učinkovitost, zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv in povečale lokalno proizvodnjo. Maja 2020 je hrvaška vlada sprejela predlog za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in so-proizvodnje z visokim izkoristkom ter uvedla model subvencij, ki naj bi privedle do 2 mlrd USD naložb.

IKT: Pandemija COVID-19 je pospešila digitalno preobrazbo na Hrvaškem. Kot odziv na krizo so podjetja hitro uvedla tehnologije v oblaku, ki omogočajo delo od doma, trgovci so se preusmerili v spletno prodajo, vladne storitve so postale na voljo na spletu, državljani pa so povečali vsakodnevno spletno komunikacijo, tudi na izobraževalnih platformah. Pandemija je vlado spodbudila k intenzivnejšim prizadevanjem za popolno digitalizacijo javnih storitev.
Priložnost na trgu imajo podjetja, ki ponujajo storitve naprednih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot so internet stvari, umetna inteligenca in »blockchain tehnologija«. Hrvaška vlada namreč digitalizira upravo, hrvaška mesta pa iščejo pametne rešitve za boljše upravljanje svojih virov. Naložbe v pametno upravljanje, mobilnost in proizvodnjo podpirajo tudi EU razvojni skladi.

Zdravstvo in medicinski turizem: Razvoj zdravstva je med glavnimi prednostnimi nalogami vlade. EU in Svetovna banka sta podprli vladna prizadevanja z več kot 500 mio USD za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti hrvaškega javnega zdravstvenega sistema.
Hrvaška je priljubljena destinacija medicinskega turizma, predvsem za zobozdravstvene storitve, rehabilitacijo, ortopedijo, dermatologijo in estetsko kirurgijo. Medicinski turizem ima na Hrvaškem velik potencial za nadaljnjo rast. Izboljšano regulativno okolje, usklajeno z zakonodajo EU, je številnim novim podjetjem omogočilo hiter vstop na trg. Trg je privlačen tudi zaradi staranja prebivalstva in odvisnosti od uvoza.

Priložnosti:
  • Izdelki, povezani s COVID-19, bodo še nekaj časa ostali glavna prioriteta.
  • Na Reki in v Splitu gradijo 2 novi bolnišnici. Po ocenah bo v gradnjo nove bolnišnice na Reki vloženih 136,9 mio USD, v Splitu pa bodo zgradili novo urgentno bolnišnico.
  • Ministrstvo za zdravstvo v naslednjih 10 letih načrtuje tudi gradnjo 4 novih univerzitetnih bolnišničnih centrov v Splitu, na Reki, v Osijeku in v Zagrebu.
  • Veliko povpraševanje je na področju storitev E-zdravja, s poudarkom na tele-medicini.
  • Zdravstveni turizem spodbuja povpraševanje po visokokakovostnih medicinskih, zobozdravstvenih in farmacevtskih izdelkih, pa tudi po gostinskih storitvah v zdravstvenem sektorju ter zdravstveni programski opremi.
  •  

Gospodarstvo

Hrvaška ima za Slovenijo drugo najbolj razvito gospodarstvo na Balkanu. Hrvaška se je po desetletnem pristopnem procesu pridružila EU 1. julija 2013. Eden izmed glavnih stebrov hrvaškega gospodarstva je turizem, ki predstavlja skoraj četrtino hrvaškega BDP. Hrvaška si tudi prizadeva, da bi postala regionalno energetsko vozlišče.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 3 % BDP in zaposluje 5,8 % delovne sile. Hrvaška ima 1,3 mio ha kmetijskih zemljišč in skoraj 2,2 mio ha gozdov. Država je samozadostna pri pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, sadja, vina in oljčnega olja. Kljub temu uvoz kmetijskih proizvodov v zadnjih letih narašča. Velikost kmetij je majhna, v večini primerov manj kot 3 ha.


Storitveni sektor predstavlja 72 % BDP države in zaposluje približno 67 % delovne sile. Predvsem turistični sektor je med ključnimi segmenti hrvaškega gospodarstva, saj predstavlja skoraj četrtino BDP, kar je daleč največji delež v EU. Prav storitveni sektor je močno prizadela gospodarska kriza po pandemiji covid-19. Hrvaška vlada je izvedla shemo pomoči v višini približno 202 mio EUR (1,5 mlrd HRK) za podporo podjetjem v turističnem sektorju in neposredno povezanim sektorjem, ki jih je prizadeta pandemija.

 
Vir: EIU; Factiva, marec 2021.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor na Hrvaškem ustvari 25 % BDP in zaposluje 27,5 % aktivnega prebivalstva. Hrvaška industrija je osredotočena na konkurenčne dejavnosti, kot so tekstilna in lesna industrija, jeklarstvo, proizvodnja aluminija in živilska industrija. Ker ima Hrvaška več kot tretjino ozemlja pokritega z gozdovi, je lesna industrija eden od temeljnih gospodarskih segmentov.


Hrvaška je v letu 2020 beležila -5 % upad industrijske proizvodnje. Za leto 2021 je napovedana 4 % rast, v letih 2022 in 2023 pa rast industrijske proizvodnje v višini 2,5 %, oziroma 2,8 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:

 

Turizem 

Turizem je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev na Hrvaškem in predstavlja okoli 25 % BDP države, kar Hrvaško uvršča med najpomembnejše evropske države glede na delež turizma v BDP.
 
Hrvaška turistična industrija se je v zadnjem desetletju skoraj podvojila, prihodi turistov so se z 9,1 mio v letu 2010 povzpeli na 17,4 mio v letu 2019. Pozitivni zagon hrvaške turistične industrije je hitro zmanjšala pandemija Covid-19.
 
Prihod turistov so se leta 2020 zmanjšali za -64,3 % na 7 mio, kar je najnižja stopnja v zadnjem desetletju. Ker turistični sektor predstavlja približno četrtino BDP, je ključnega pomena za rast, delovna mesta in davčne prihodke. Vlada je zato že pred vrhuncem poletne sezone 2021 začela izvajati ukrepe za privabljanje mednarodnih turistov, da bi spodbudila prihodov turistov s pomembnih trgov zunaj EU, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo.
 

 
Hrvaška - Prihodi turistov in stanje na tekočem računu

 

 
Viri: Fitch Solutions
 
Analitiki za leto 2021 napovedujejo ponovno rast turističnega sektorja, a mednarodni turizem kratkoročno ne bo dosegal ravni pred pandemijo. V maju 2021 je število tujih turistov, ki so prišli na Hrvaško, doseglo 275.000, v maju 2020 pa 243.000. V primerjavi z majem 2019, so bili prihodi tujih turistov za -80 % nižji, prenočitve pa so se maja 2021 v primerjavi z majem 2019, zmanjšale za -73 %.

V Q3 2021 lahko v turizmu pride do šibkejšega okrevanja od pričakovanega. Hrvaška zaostaja za drugimi državami EU pri uvajanju cepiv Covid-19. Če bo država prisiljena uvesti nadaljnje omejitve ali nadzor meja, ali če se med sezono Hrvaška ne bo štela za epidemiološko varno, se lahko močnejše okrevanje premakne v leto 2022.
 
Večina turistov je v letu 2020 in 2021obiskala Istro, ki je za sosednje države, kot so Slovenija, Madžarska, BIH, Italija, Avstrija, Nemčija, Slovaška in Češka, lahko dostopna po cestah.
 
Dolgoročni potencial rasti, ki ga ponuja hrvaški turistični trg, je velik. Čeprav trg hitro raste, država še vedno ne privablja enakega števila turistov v primerjavi z bolj uveljavljenimi konkurenčnimi trgi v regiji, kot so Grčija, Italija in Španija. Medtem ko je bil razvoj turizma v preteklosti osredotočen zgolj na segment poletnih počitnic, Hrvaška izvaja ukrepe za pospešitev izven sezonskih potovanj in podaljšanje potovalne sezone, kar bo pripomoglo k bolj trajnostni rasti turističnega sektorja. 

 

Največja podjetja na področju turizma na Hrvaškem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Valamar Riviera dd 87,72
Maistra dd 69,63
Plava Laguna dd Porec 55,84
HUP-Zagreb dd 53,22
Solaris dd 51,63
Atlas turistička agencija d.d. 44,56
Uniline D. O. O. 44,44

 

Vir: Factiva, julij 2021.

 

 

Živilska industrija

Po podatkih hrvaške gospodarske zbornice je v hrvaški industriji hrane in pijače zaposlenih več kot 47.000 ljudi, kar predstavlja približno petino celotne proizvodne delovne sile. V panogi deluje približno 1.200 podjetij, najmočnejši sektorji hrvaške živilske industrije pa so predelava mleka, proizvodnja čaja in kave ter proizvodnja piva in brezalkoholnih pijač.

Analitiki napovedujejo, da bo poraba hrane na Hrvaškem v obdobju 2021–2025 rasla po 2,8 % povprečni letni stopnji. V letu 2021 naj bi prodaja hrane dosegla 49,5 mlrd HRK ali 6,6 mlrd EUR, v letu 2025 pa 55,4 mlrd HRK ali 7,4 mlrd EUR.

Potrošniki so manj naklonjeni nakupovanju slaščic, veča pa se povpraševanje po osnovnih živilih, po kruhu in testeninah. Povečuje se tudi povpraševanje po prigrizkih in pripravljeni hrani. Po napovedih se bo poraba kruha, riža in žit v srednjeročnem obdobju (2021–2025) povečevala po 1,9 % povprečni letni stopnji in bo v letu 2021 znašala 7,4 mlrd HRK (1 mlrd EUR), v letu 2025 pa 8 mlrd HRK (1,1 mlrd EUR).

Meso in perutninski izdelki so osrednjega pomena za prehrano večine Hrvatov in bodo tudi v napovedanem obdobju predstavljali približno tretjino celotne porabe za hrano. Segment slanine in šunke predstavlja tretjino prodanega mesa v državi, sledijo pa segmenti svinjine, perutnine in govedine. Po napovedih bodo izdatki za meso in perutnino v letu 2021 znašali 16,1 mlrd HKR (2,2 mlrd EUR), v letu 2025 pa 17 mlrd HRK (2,3 mlrd EUR).

Tudi mlečni izdelki so pomemben del hrvaške prehrane, saj so v letu 2020 predstavljali nekaj manj kot 15 % celotne porabe hrane. Večino domače porabe pokriva lokalna proizvodnja.

Trend zdrave prehrane je močan na vseh evropskih trgih, tudi na Hrvaškem. Po napovedih bo segment svežega in konzerviranega sadja najhitreje rastoči segment porabe hrane na Hrvaškem v obdobju 2021–2025. Segment naj bi v tem obdobju dosegal 10,1 % povprečno letno rast in bo leta 2021 predstavljal približno 13,1 % celotne porabe hrane, v letu 2025 pa 17,2 %.


Največja podjetja na področju živilske industrije na Hrvaškem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Atlantic Grupa dd 727,57
Podravka dd 614,86
Dukat mlijecna industrija dd 523,83
Vindija D.D. Varazdin 370,57
Mesna Industrija Braca Pivac D.O.O. 203,93
Pik Vrbovec Plus D.O.O. 192,96
Koka Peradarsko Prehrambena Industrija dd 172,39


Največja podjetja na področju maloprodaje živil na Hrvaškem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Konzum Plus D.O.O. 935,08
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 737,37
Spar Hrvatska D.O.O. 559,16
Plodine D. D. 491,44
Tommy D.O.O. 390,07
Studenac D.O.O. 236,24
Narodni Trgovacki Lanac D.O.O. 134,97


Vir: Factiva, julij 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje