Hrvaška

Gospodarske panoge Hrvaške

Gospodarstvo

Hrvaška ima za Slovenijo drugo najbolj razvito gospodarstvo na Balkanu. Hrvaška se je po desetletnem pristopnem procesu pridružila EU 1. julija 2013. Hrvaško gospodarstvo je v letu 2015 po 6 letih gospodarske recesije ponovno začelo rasti. Rast BDP je v letu 2018 znašala 2,8 %.
Eden izmed glavnih stebrov hrvaškega gospodarstva je turizem, ki je v letu 2018 ustvaril 19,8 % BDP. Hrvaška si tudi prizadeva postati regionalno energetsko vozlišče in načrtuje odprtje plavajočega terminala za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina do konca leta 2019 ali začetka leta 2020.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 4 % BDP in zaposluje okoli 7 % delovne sile. Hrvaška ima 1,3 mio ha kmetijskih zemljišč in skoraj 2,2 mio ha gozdov. Država je samozadostna pri pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, sadja, vina in oljčnega olja. Kljub temu uvoz kmetijskih proizvodov v zadnjih letih narašča. Velikost kmetij je majhna, v večini primerov manj kot 3 ha.

Storitveni sektor predstavlja 70 % BDP države in zaposluje 66 % delovne sile. Turistični segment je v polnem razcvetu in je leta 2018 ustvaril 19,8 % BDP. Država vlaga v razvoj turističnih kapacitet in dodatne moderne infrastrukture za sprejem tujih obiskovalcev.
 
Vir: EIU; Factiva, april 2019.
 

Industrijski sektor

Industrijski sektor na Hrvaškem ustvari 26 % BDP in zaposluje 27 % aktivnega prebivalstva. Hrvaška industrija je osredotočena na konkurenčne dejavnosti, kot so tekstilna in lesna industrija, jeklarstvo, proizvodnja aluminija in živilska industrija. Ker ima Hrvaška več kot tretjino ozemlja pokritega z gozdovi, je lesna industrija eden od temeljnih gospodarskih segmentov.

Hrvaška je v letu 2018 beležila -3,4 % padec industrijske proizvodnje. Ta naj bi v letu 2019 zrasla za 0,8 %, v letih 2020 in 2021 pa za 1 % in 2 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:

 

Turizem 

Hrvaška turistična industrija je v razcvetu. Prihodi mednarodnih turistov se neprestano povečujejo in čeprav je trg še vedno močno odvisen od prihodov z regionalnih trgov, zlasti držav srednje in vzhodne Evrope, Hrvaška postaja vse bolj priljubljena turistična dežela za potnike z glavnih trgov azijsko-pacifiških regij, vključno z Južno Korejo in Kitajsko.

Vstop Hrvaške v EU je poenostavil dostop v državo tako za turiste, kot tudi za potencialne vlagatelje in Hrvaška že lahko konkurira večjim turističnim trgom v regiji. Prizadevanja za ozaveščanje o številnih znamenitostih Hrvaške ter širitev domačih in regionalnih transportnih povezav pospešujejo rast turistične industrije. Analitiki napovedujejo, da se bodo v letu 2018 mednarodni prihodi v državo povečali za 8,2 % in dosegli skupno 16,8 mio. Turizem prispeva velik delež hrvaškemu BDP, zato ima industrija tudi znatno podporo vlade. Ta je sprejela vrsto podpornih ukrepov, kot so odprava vizumskih omejitev, širitev prometne infrastrukture in naložbe v razširjene marketinške akcije. Po napovedih analitikov se bo število prihodov turistov na Hrvaško v prihodnjih petih letih povečevalo po 7,8 % povprečni stopnji rasti in v letu 2022 doseglo 22,7 mio.

Hrvaški turistični sektor je v letu 2017 ustvaril prihodke v višini 9,5 mlrd EUR. Število turistov se je medletno povečalo za 13 % na več kot 17 mio, število nočitev pa za 11 %, na 86 mio. Največje turistične družbe, ki so v letu 2017 ustvarjale prihodke v sektorju, so Valamar Riviera, Plava Laguna in Maistra, Arena Hospitality Group in Solaris.

Prihodki od obiskov tujih turistov so v prvi polovici leta 2018 dosegli 3 mlrd EUR, kar pomeni 10 % povečanje v primerjavi s prvim polletjem 2017. Samo v Q2 2018 so prihodki znašali 2,6 mlrd EUR, kar je 9 % več kot leto prej, turistični sektor pa je ustvaril 19,7 % BDP, kar je za 1,6 % več kot leto poprej. Prenočitve so presegle 100 mio.

Investicij v hrvaški turistični sektor je bilo v letu 2018 za približno 1 mrd EUR. V zasebnem sektorju je bilo realiziranih okoli 630 mio EUR investicij, kar je 15 % več kot leta 2017 in 40 % več kot v letu 2016. Po sprejetju nove uredbe, ki bo namenjena aktiviranju zapuščenih državnih sredstev, razvoju otokov in infrastrukture, pa se pričakujejo še nove investicije. Turizem je v hrvaški proračun v letu 2017 prispeval 19,6 % BDP.
 

Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Valamar Riviera d.d. 256,32
Plava Laguna d.d. Porec 156,10
HUP-Zagreb d.d. 55,31
Jadranski Luksuzni Hoteli d.d. 52,56
Jadranka d.d. 51,76
Solaris d.d. 49,80
Liburnia Riviera Hoteli d.d. 43,48

 

Največja podjetja na področju turističnih agencij na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Atlas D.D. 44,31
Meeting Point Croatia D. O. O. 31,61
Katarina Line D. O. O. 31,19
Kompas D.O.O. 27,56
Gulliver Travel D.O.O. 18,10
Baltik D.O.O. 12,71
Direct Booker D.O.O. Putnicka Agencija 12,57


Vir: Factiva, november 2018.


Živilska industrija - čokoladne slaščice

V letu 2018 se je maloprodaja čokoladnih slaščic na Hrvaškem volumensko zmanjšala za 1 % na 15.300 ton, vrednostno pa je zrasla za 1 % in dosegla 203 mio EUR. Največjo stopnjo rasti je imel v letu 2018 segment čokolad z dodanimi igračkami, ki je v letu 2018 povečal prodajo za 3 %.

Po napovedih analitikov bo trg čokoladnih slaščic na Hrvaškem v prihodnjih petih letih ostajal na približno enaki ravni, oziroma bo le malenkostno zrasel. V letu 2023 naj bi dosegel vrednost 204 mio EUR.

Največji konkurent na hrvaškem trgu čokoladnih slaščic je Kraš d.d., ki ima v letu 2018 20 % tržni delež v maloprodaji. Podjetje ni vodilni konkurent le v segmentu čokoladnih slaščic, temveč tudi v segmentu piškotov in prigrizkov. Je eno najuglednejših podjetij na področju slaščic na Hrvaškem. Podjetje ima dolgo tradicijo in uživa visoko lojalnost potrošnikov, čeprav so mu tuji konkurenti, kot so Mondelez in Ferrero že tesno za petami.

Tržni deleži konkurentov glede na vrednost maloprodaje v letu 2018 (v odstotkih)


 

Hrvaški trg čokoladnih slaščic je konsolidiran s tremi družbami - Kraš d.d. IPK Kandit in Zvečevo d.d., ki skupaj predstavljajo večino celotne domače proizvodnje čokoladnih slaščic. Podpirajo jih zvesti hrvaški potrošniki, ki so bolj naklonjeni nakupu lokalnih izdelkov kot uvoženih blagovnih znamk. Obstaja pa velika verjetnost, da bi katerega od treh velikih lokalnih proizvajalcev prevzel kateri od velikih globalnih konkurentov. Lokalni trg je namreč omejen, izvoz pa premajhen, da bi podjetja dolgoročno preživela, zato si prizadevajo za strateška partnerstva. Primer Agrokor je pokazal, kako ranljiva so lokalna podjetja v obdobju finančne nestabilnosti.

Konkurenti na trgu:

  • Agrokor d.d.                            
  • Avgust Storck KG                      
  • Chocoladefabriken Lindt & Sprüngli AG 
  • Ferrero d.o.o                            
  • IPK Kandit d.d.                         
  • Kaufland kd                          
  • Kraš d.d.                               
  • Marc Inc                              
  • Mondelez Zagreb d.o.o.                   
  • Nestlé Adriatic d.o.o.                  
  • Ritter GmbH & Co KG 
  • Zvečevo d.d.      


Največja podjetja na področju živilske industrije na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Podravka d.d. 600,35
Dukat mlifjecne industrija d.d. 533,18
Vindija D.D. Varazdin 375,07
Ledo .d.d 302,67
Pik Vrbovec-Mesna Industrija D.D. 263,97
Cakovecki mlinovi d.d. 190,80
Belje d.d. 188,50


Največja podjetja na področju maloprodaje živil na Hrvaškem (2017)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 623,53
Plodine D. D. 515,59
Tommy D.O.O. 364,98
Studenac D.O.O. 207,04
Narodni Trgovacki Lanac D.O.O. 140,90
Boso D.O.O. 79,30
Ribola D.O.O. 60,59
 

Vir: Factiva, november 2018.

 

Poglejte si tudi:

Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo

Poslovanje