Hrvaška

Gospodarske panoge Hrvaške

Priložnosti na trgu

Perspektivni sektorji za izvoznike na hrvaški trg so med drugim:

Energetika in obnovljivi viri energije: Februarja 2020 je hrvaška vlada sprejela novo energetsko strategijo za obdobje do leta 2030, z obeti do leta 2050. Strategija vključuje širok spekter pobud na področju energetske politike, ki bodo izboljšale energetsko varnost, povečale energetsko učinkovitost, zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv in povečale lokalno proizvodnjo. Maja 2020 je hrvaška vlada sprejela predlog za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in so-proizvodnje z visokim izkoristkom ter uvedla model subvencij, ki naj bi privedle do 2 mlrd USD naložb.

IKT: Pandemija COVID-19 je pospešila digitalno preobrazbo na Hrvaškem. Kot odziv na krizo so podjetja hitro uvedla tehnologije v oblaku, ki omogočajo delo od doma, trgovci so se preusmerili v spletno prodajo, vladne storitve so postale na voljo na spletu, državljani pa so povečali vsakodnevno spletno komunikacijo, tudi na izobraževalnih platformah. Pandemija je vlado spodbudila k intenzivnejšim prizadevanjem za popolno digitalizacijo javnih storitev.
Priložnost na trgu imajo podjetja, ki ponujajo storitve naprednih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot so internet stvari, umetna inteligenca in »blockchain tehnologija«. Hrvaška vlada namreč digitalizira upravo, hrvaška mesta pa iščejo pametne rešitve za boljše upravljanje svojih virov. Naložbe v pametno upravljanje, mobilnost in proizvodnjo podpirajo tudi EU razvojni skladi.

Zdravstvo in medicinski turizem: Razvoj zdravstva je med glavnimi prednostnimi nalogami vlade. EU in Svetovna banka sta podprli vladna prizadevanja z več kot 500 mio USD za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti hrvaškega javnega zdravstvenega sistema.
Hrvaška je priljubljena destinacija medicinskega turizma, predvsem za zobozdravstvene storitve, rehabilitacijo, ortopedijo, dermatologijo in estetsko kirurgijo. Medicinski turizem ima na Hrvaškem velik potencial za nadaljnjo rast. Izboljšano regulativno okolje, usklajeno z zakonodajo EU, je številnim novim podjetjem omogočilo hiter vstop na trg. Trg je privlačen tudi zaradi staranja prebivalstva in odvisnosti od uvoza.

Priložnosti:
  • Izdelki, povezani s COVID-19, bodo še nekaj časa ostali glavna prioriteta.
  • Na Reki in v Splitu gradijo 2 novi bolnišnici. Po ocenah bo v gradnjo nove bolnišnice na Reki vloženih 136,9 mio USD, v Splitu pa bodo zgradili novo urgentno bolnišnico.
  • Ministrstvo za zdravstvo v naslednjih 10 letih načrtuje tudi gradnjo 4 novih univerzitetnih bolnišničnih centrov v Splitu, na Reki, v Osijeku in v Zagrebu.
  • Veliko povpraševanje je na področju storitev E-zdravja, s poudarkom na tele-medicini.
  • Zdravstveni turizem spodbuja povpraševanje po visokokakovostnih medicinskih, zobozdravstvenih in farmacevtskih izdelkih, pa tudi po gostinskih storitvah v zdravstvenem sektorju ter zdravstveni programski opremi.
  •  

Gospodarstvo

Hrvaška ima za Slovenijo drugo najbolj razvito gospodarstvo na Balkanu. Hrvaška se je po desetletnem pristopnem procesu pridružila EU 1. julija 2013. Eden izmed glavnih stebrov hrvaškega gospodarstva je turizem, ki predstavlja skoraj četrtino hrvaškega BDP. Hrvaška si tudi prizadeva, da bi postala regionalno energetsko vozlišče.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 3 % BDP in zaposluje 5,8 % delovne sile. Hrvaška ima 1,3 mio ha kmetijskih zemljišč in skoraj 2,2 mio ha gozdov. Država je samozadostna pri pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, sadja, vina in oljčnega olja. Kljub temu uvoz kmetijskih proizvodov v zadnjih letih narašča. Velikost kmetij je majhna, v večini primerov manj kot 3 ha.


Storitveni sektor predstavlja 72 % BDP države in zaposluje približno 67 % delovne sile. Predvsem turistični sektor je med ključnimi segmenti hrvaškega gospodarstva, saj predstavlja skoraj četrtino BDP, kar je daleč največji delež v EU. Prav storitveni sektor je močno prizadela gospodarska kriza po pandemiji covid-19. Hrvaška vlada je izvedla shemo pomoči v višini približno 202 mio EUR (1,5 mlrd HRK) za podporo podjetjem v turističnem sektorju in neposredno povezanim sektorjem, ki jih je prizadeta pandemija.

 
Vir: EIU; Factiva, marec 2021.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor na Hrvaškem ustvari 25 % BDP in zaposluje 27,5 % aktivnega prebivalstva. Hrvaška industrija je osredotočena na konkurenčne dejavnosti, kot so tekstilna in lesna industrija, jeklarstvo, proizvodnja aluminija in živilska industrija. Ker ima Hrvaška več kot tretjino ozemlja pokritega z gozdovi, je lesna industrija eden od temeljnih gospodarskih segmentov.


Hrvaška je v letu 2020 beležila -5 % upad industrijske proizvodnje. Za leto 2021 je napovedana 4 % rast, v letih 2022 in 2023 pa rast industrijske proizvodnje v višini 2,5 %, oziroma 2,8 %.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:

 

Turizem 

Turizem je eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev na Hrvaškem in predstavlja okoli 25 % BDP države, kar Hrvaško uvršča med najpomembnejše evropske države glede na delež turizma v BDP.
 
Hrvaška turistična industrija se je v zadnjem desetletju skoraj podvojila, prihodi turistov so se z 9,1 mio v letu 2010 povzpeli na 17,4 mio v letu 2019. Rast turističnega sektorja je rezultat stabilnejšega političnega in gospodarskega okolja ter hitre rasti regionalnih letalskih povezav z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, zaradi česar je Hrvaška postala dostopnejša turistična dežela.
 
Pozitivni zagon hrvaške turistične industrije je hitro zmanjšala kriza Covid-19. Medtem ko sezona 2020 morda le ni povsem izgubljena, analitiki Fitch Solutions še vedno napovedujejo -60,3 % padec mednarodnih prihodov turistov v letu 2020. V letu 2021 bo predvidoma sledilo močno okrevanje, čeprav ravni pred krizo ne bodo dosežene še več let.
 
Število prihodov tujih turistov naj bi se po napovedih v letu 2020 znižalo za -61,3 % na 6,7 mio. Po statističnih podatkih je Hrvaško junija 2020 obiskalo 722.565 tujih turistov v primerjavi z 2,8 mio v juniju 2019, kar predstavlja - 74,7 % padec. Večina turistov je obiskala Istro, ki je lažje dostopna po cesti za sosednje države, kot so Slovenija, Madžarska, Bosna in Hercegovina in Italija, pa tudi za Avstrijo, Nemčijo, Slovaško in Češko.
 
Dolgoročni potencial rasti, ki ga ponuja hrvaški turistični trg, je velik. Čeprav trg hitro raste, država še vedno ne privablja enakega števila turistov v primerjavi z bolj uveljavljenimi konkurenčnimi trgi v regiji, kot so Grčija, Italija in Španija. Medtem ko je bil razvoj turizma v preteklosti osredotočen zgolj na segment poletnih počitnic, Hrvaška izvaja ukrepe za pospešitev izven sezonskih potovanj in podaljšanje potovalne sezone, kar bo pripomoglo k bolj trajnostni rasti turističnega sektorja. Odkar je Hrvaška leta 2013 postala članica EU, je vlada sprejela ukrepe za izboljšanje splošnega naložbenega okolja v državi, da bi privabila več tujih investitorjev. Obseg naložb v turistični sektor se je močno povečal in prinesel številne širitve v hotelirskem segmentu. Država si prizadeva tudi za privabljanje turistov in vlagateljev iz azijskih držav, predvsem iz Južne Koreje in Kitajske. 
 
Po močnem upadu turističnega sektorja v letu 2020, analitiki v letu 2021 napovedujejo precejšnje okrevanje. Prihodki od mednarodnih turistov naj bi se v letu 2021 medletno povečali za 93,5 % na 3,3 mlrd EUR. Povprečna letna rast prihodkov bo v obdobju 2021-2024 predvidoma znašala 64,3 %. V letu 2024 bodo prihodki od tujih turistov predvidoma znašali 12 mlrd EUR ali 19,1 % nacionalnega BDP.
 

Največja podjetja na področju hotelirskega sektorja na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Valamar Riviera dd 272,78
Plava Laguna dd Porec 149,44
Jadranski Luksuzni Hoteli D.D. 66,63
Sunce Koncern d.d. 54,39
HUP-Zagreb dd 53,39
Solaris dd 50,28
Liburnia Riviera Hoteli dd 39,84


Največja podjetja na področju turističnih agencij na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Atlas turistička agencija d.d. 44,71
Kompas D.O.O. 43,53
Katarina Line D. O. O. 36,16
Meeting Point Croatia D. O. O. 32,76
Travel D.O.O. 30,45
Gulliver Travel D.O.O. 19,35
Direct Booker D.O.O. Putnicka Agencija 16,33


Vir: Factiva, avgust 2020. 


 

Živilska industrija

Po podatkih hrvaške gospodarske zbornice je v hrvaški industriji hrane in pijače zaposlenih več kot 47.000 ljudi, kar predstavlja približno petino celotne proizvodne delovne sile. V panogi deluje približno 1.200 podjetij, najmočnejši sektorji hrvaške živilske industrije pa so predelava mleka, proizvodnja čaja in kave ter proizvodnja piva in brezalkoholnih pijač.

Sektor hrvaške živilske industrije je bil v zadnjih letih konsolidiran zaradi naraščajoče konkurence znotraj in zunaj države. 
Glavni konkurenti na trgu so Fortenova, Podravka, Jamnica, Gavrilovič, Kraš in PIK Vinkovci.

Fortenova (prej znana kot Agrokor) je vodilni proizvajalec hrane v regiji in zaposluje več kot 50.000 ljudi. Ima tudi večinski lastniški delež v Konzumu, ki ima več kot 600 trgovin, ter v veletrgovskih podjetjih VELPRO in Tisak. Fortenova je bila ustanovljena aprila 2019 po poravnalnem načrtu, o katerem so se dogovorili upniki Agrokorja in je vključeval pomemben del načrta prestrukturiranja lastništva.

Podravka je eden največjih konglomeratov v državi, pa tudi regionalno. Proizvodne zmogljivosti ima na Hrvaškem, v Sloveniji, na Poljskem, na Češkem, na Slovaškem ter v ZDA. Med vodilne blagovne znamke družbe spadajo Vegeta, Podravka, Lino, Dolcela, Kviki, Studena, Studenac, Talianetta, Fini-Mini, Ital-Ice in Lagris. Podravka ima tudi blagovno znamko Eva sardine proizvajalca Adrija, ki je vodilni izdelek na svojem področju.

Vodilni predelovalec mesa na Hrvaškem je podjetje Gavrilović, ki proizvaja več kot 200 izdelkov pod blagovnimi znamkami Gavrilović, Gavita in Gala. Podjetje je uveljavljeno po celotnem območju nekdanje Jugoslavije.

Glavni konkurent Gavrilovića je Koka Varaždin, hčerinsko podjetje Vindije, ki se je uveljavilo kot vodilno hrvaško perutninsko podjetje. Ponaša se z vertikalno integriranim delovanjem, ki mu omogoča konkurenčno prednost in uspeh pri izvozu na tuje trge.

Ledo je največji proizvajalec sladoleda in zamrznjenih živil v državi, s 74 % tržnim deležem. Izdelki podjetja uživajo ugled po večini ozemlja nekdanje Jugoslavije. Letni promet podjetja je v letu 2019 dosegel 292 mio EUR, od tega so ga večinoma dosegli na domačem trgu, kar velja tudi za obseg (približno 85 % od 95.000 ton).

Hrvaško živilsko industrijo ne bo prizadel negativni vpliv pandemije Covid-19, saj se vzorci nakupov osredotočajo na osnovne potrebe, zlasti na živila. V letu 2020 naj bi se po napovedih analitikov poraba izdatkov za živila na Hrvaškem povečala za 5,5 %, v letu 2021 pa za 3,6 %. V obdobju 2020–2024 bo rast porabe ostala močna in bo v povprečju naraščala za 4,1 % na leto. Segment mesa in perutnine bo v napovedanem obdobju 2020–2024 še naprej prevladoval v hrvaški živilski industriji in bo predstavljal približno 32 % celotne porabe hrane.

 


Največja podjetja na področju živilske industrije na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Podravka dd 562,23
Dukat mlijecna industrija dd 495,55
Vindija D.D. Varazdin 370,60
Ledo dd 292,19
KOKA Peradarsko Prehrambena Industrija dd 166,09
Belje dd 163,77
Cakovecki mlinovi dd 160,40


Največja podjetja na področju maloprodaje živil na Hrvaškem (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 676,19
Plodine D. D. 493,85
Tommy D.O.O. 369,92
Studenac Trgovina D.O.O. 199,71
Narodni Trgovacki Lanac D.O.O. 138,83
Boso D.O.O. 81,28
Ribola D.O.O. 62,99

 

Vir: Factiva, avgust 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje