Hrvaška

Gospodarske panoge Hrvaške

Priložnosti na trgu

Hrvaška bo do leta 2030 prejela več kot 25 mlrd EUR sredstev EU, kar bi lahko znatno spodbudilo gospodarstvo. To vključuje okoli 6 mlrd EUR nepovratnih sredstev prek Sklada EU za oživitev in odpornost, od katerih bo 40 % v naslednjih 3-5 letih porabljenih za zeleni prehod, 20 % pa za projekte digitalne preobrazbe.
 
Hrvaška potrebuje stroškovno učinkovito  blago in storitve, ki bodo pomagale povečati energetsko neodvisnost ter izboljšati upravljanje in proizvodnjo.

Sektorji, ki ponujajo veliko poslovnih priložnosti so predvsem kibernetska varnost, pametne tehnologije, obnovljivi viri energije in medicinski turizem.
 
IKT: Lokalni telekomunikacijski operaterji so začeli uvajati omrežja 5G, ki bodo kmalu na široko odprla vrata za digitalne aplikacije, ki zahtevajo zanesljivo hitro povezljivost. Hrvaška bo morala v celoti digitalizirati svojo upravo, mesta, industrijo, kmetijstvo, promet, sodišča, bolnišnice in šole. Tuja podjetja lahko pomagajo z izkoriščanjem svojega strokovnega znanja z naprednimi informacijskimi in komunikacijskimi rešitvami, ki temeljijo na internetu stvari, velikih podatkih, umetni inteligenci, računalništvu v oblaku ali verigi blokov.
Kibernetska varnost in zaščita kritične infrastrukture se pojavljata kot prednostni nalogi obrambne politike za hibridne grožnje.
 
Energetika in obnovljivi viri energije: Februarja 2020 je hrvaška vlada sprejela novo energetsko strategijo za obdobje do leta 2030, z obeti do leta 2050. Strategija vključuje širok spekter pobud na področju energetske politike, ki bodo izboljšale energetsko varnost, povečale energetsko učinkovitost, zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv in povečale lokalno proizvodnjo. Maja 2020 je hrvaška vlada sprejela predlog za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in so-proizvodnje z visokim izkoristkom ter uvedla model subvencij, ki naj bi privedle do 2 mlrd USD naložb.

Medicinski turizem: Hrvaške klinike in bolnišnice v zasebni lasti se nenehno povečujejo po številu in velikosti, kar zagotavlja dobro alternativo javnemu zdravstvenemu sistemu. Ta trend bi lahko dodatno spodbudil razvoj medicinskega turizma, področja, na katerem ima Hrvaška izjemen potencial, glede na visoko kakovost svojih zdravnikov, njihove relativno nizke plače in privlačnost države kot destinacije za turiste in upokojence. Izboljšano regulativno okolje, usklajeno z zakonodajo EU, je številnim novim podjetjem omogočilo hiter vstop na trg. Trg je privlačen tudi zaradi staranja prebivalstva in odvisnosti od uvoza.
 

Gospodarstvo

Hrvaška ima za Slovenijo drugo najbolj razvito gospodarstvo na Balkanu in igra pomembno vlogo v gospodarskem in političnem okviru jugovzhodne Evrope.

Turizem je eden od stebrov hrvaškega gospodarstva, ki predstavlja skoraj četrtino hrvaškega BDP. Hrvaška si tudi prizadeva, da bi postala regionalno energetsko vozlišče.

 

Struktura BDP

Kmetijski sektor predstavlja 3 % BDP in zaposluje okoli 2 % delovne sile. Hrvaška ima 1,3 mio ha kmetijskih zemljišč in skoraj 2,2 mio ha gozdov. Država je samozadostna pri pridelavi pšenice, koruze, sladkorne pese, sadja, vina in oljčnega olja. Kljub temu uvoz kmetijskih proizvodov v zadnjih letih narašča. Velikost kmetij je majhna, v večini primerov manj kot 3 ha.

Storitveni sektor predstavlja 71 % BDP države in zaposluje več kot 70 % delovne sile. Predvsem turistični sektor je med ključnimi segmenti hrvaškega gospodarstva, saj predstavlja skoraj četrtino BDP, kar je daleč največji delež v EU. 

 
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor na Hrvaškem ustvari 26 % BDP in zaposluje več kot četrtino aktivnega prebivalstva. Hrvaška industrija je osredotočena na konkurenčne dejavnosti, kot so tekstilna in lesna industrija, jeklarstvo, proizvodnja aluminija in živilska industrija. Ker ima Hrvaška več kot tretjino ozemlja pokritega z gozdovi, je lesna industrija eden od temeljnih gospodarskih segmentov.

Hrvaška je v letu 2021 beležila 6,7 % rast industrijske proizvodnje. Za leto 2022 je napovedana 2,2 %, za leto 2023 pa 2,3 % rast industrijske proizvodnje.



Predstavljamo dve gospodarski panogi na hrvaškem trgu:

 

Turizem 

Hrvaška turistična industrija hitro okreva po pandemiji Covid-19. Kratkoročna tveganja so se nekoliko povečala zaradi spora med Rusijo in Ukrajino, a analitiki napovedujejo, da se bo trg srednjeročno še vedno širil, tudi zaradi vstopa Hrvaške v schengensko in evro-območje v letu 2023.

 
Prihodi mednarodnih turistov

Tako kot drugod po svetu, je tudi Hrvaški turizem prizadela pandemija Covid-19. Število mednarodnih turistov se je zato znižalo iz 17,3 mio v letu 2019 na 5,5 mio v letu 2020. V letu 2021 so se turisti počasi začeli vračati, število prihodov pa se je povečalo na 10,6 mio.

Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da se bo število mednarodnih turistov na Hrvaško v letu 2022 povečalo za 41 % na skupno 15 mio, od katerih bo velika večina prišla z evropskih trgov. Število mednarodnih prihodov naj bi se po napovedih do leta 2026 povečevalo po 8,3 % povprečni letni stopnji in v letu 2026 doseglo 20,5 mio.
 

Ključni trgi

Na hrvaškem turističnem trgu prevladujejo predvsem turisti iz Evrope, predvsem zaradi enostavne dostopnosti in relativno ugodnih cen.
Evropski turisti naj bi predstavljali skoraj 92 % vseh prihodov na Hrvaško v letu 2022, kar predstavlja 13,8 mio od skupno 15 mio napovedanih prihodov. Prihodi iz celotne Evrope se bodo povečali za 37,1 % in dosegli 13,8 mio.

Nemčija zaseda prvo mesto z napovedanimi 2,9 mio prihodov v letu 2022, kar odraža naraščajočo priljubljenost Hrvaške kot alternative tradicionalnim destinacijam za poletne počitnice ob morju, kot sta Portugalska in Španija. Nemčiji glede na število turistov sledijo Slovenija, Avstrija, Poljska in Združeno kraljestvo.

 
Prihodki od mednarodnega turizma

V letu 2021 se prihodki od mednarodnih turistov na Hrvaškem povečali skoraj za 210 % in dosegli 60,3 mlrd HRK ali približno 8 mlrd EUR. Analitiki Fitch Solutions napovedujejo, da se bodo prihodki od mednarodnega turizma v letu 2022 povečali za 36,9 % na 82,5 mlrd HRK ali približno 10,9 mlrd EUR. To je še vedno nekoliko pod ravnmi pred pandemijo, vendar predstavlja približno 15 % BDP, kar odraža pomen turistične industrije za gospodarsko rast na Hrvaškem.

Po napovedih naj bi prihodki od mednarodnega turizma leta 2026 dosegli 119,5 mlrd HRK (približno 15,9 mlrd EUR) in predstavljali 21,3 % prispevek k nacionalnemu BDP.

Mednarodni turizem (2019-2026)

Indikator 2019 2020 2021 2022* 2023* 2024* 2025* 2026*
Prihodki od mednarodnih turistov v mlrd HRK 81,87 19,49 60,27 82,53 101,55 110,41 115,38 119,51
Prihodki od mednarodnih turistov v mlrd EUR 10,87 2,58 8,00 10,96 13,48 14,66 15,32 15,87
Prihodi tujih turistov v mio 17,3 5,5 10,6 15 17,6 19,1 19,6 20,5
 
*Napoved Fitch Solutions
 

Tuje naložbe

Hrvaški hotelirski sektor se je v zadnjem desetletju hitro razvijal, čeprav je v primerjavi z večjimi zahodno-evropskimi trgi še vedno relativno nerazvit. Zaradi motenj, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, so se nekateri manjši konkurenti v lokalni lasti zaprli, kar je povzročilo zmanjšanje zmogljivosti, posledično pa je utrlo pot mednarodni konkurenci. Prisotnost mednarodnih hotelskih verig v državi je trenutno majhna, a nove konkurente privablja močna rast prihodov turistov.

Država je odprta za tuje naložbe. Številne mednarodne hotelske skupine so že vstopile na trg, a je kljub temu še veliko priložnosti za vstop novih konkurentov. Zato hrvaški turistični sektor privablja vse več pozornosti tujih vlagateljev.

Junija 2022 je avstrijska turistična skupina Falkensteiner Michaeler objavila načrte za naložbo v višini 300 mio EUR v izgradnjo novega hotela in vile v letovišču Punta Skala v Zadru ter nadgradnjo kampa v Punatu na otoku Krku.

Svojo prisotnost na Hrvaškem je razširila tudi hotelska veriga Accor, ki je junija 2022 odprla nov hotel Mövenpick v Zagrebu.
 

Izzivi in priložnosti

  • Hrvaška turistična zveza ocenjuje, da domačemu turističnemu trgu primanjkuje okoli 10.000 delavcev. Zato je Hrvaška odpravila kvote za tuje delavce z balkanskih trgov in trgov v Aziji, da bi zapolnila vrzeli.
  • S 1. januarjem 2023 bo Hrvaška postala polnopravna članica schengenskega območja, ki omogoča prosto potovanje med članicami. Odpravljene bodo mejne kontrole na kopenskih in morskih mejah med Hrvaško in schengenskimi trgi, temu pa bodo 26. marca 2023 sledile še kontrole na letališčih v državi. Hrvaške bo s 1. januarjem 2023 vključena tudi v evro-območje. To bo pomagalo olajšati regionalna potovanja in bo podpiralo prihodnjo rast hrvaškega turizma.
  • »Hrvaška 365« je vladna pobuda, katere cilj je razširiti turistično sezono tudi izven glavne turistične sezone pomlad/poletje.

 

Največja podjetja na področju turizma na Hrvaškem  

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Maistra dd 161,44
Cemex Hrvatska D.D. 127,36
Valamar Riviera dd 102,05
Plava Laguna dd Porec 65,03
HUP-Zagreb dd 61,91
Atlas D.D. 51,84
Sunce hoteli dd 47,18

 

Vrednosti HRK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 
Vir: Factiva, avgust 2022.

Živilska industrija

Okoli 1200 podjetij se ukvarja s proizvodnjo hrane in pijače, s poudarkom na predelavi mleka, čaja in kave ter proizvodnji piva in brezalkoholnih pijač. Manjši sektorji vključujejo oljkarstvo in ribištvo.

Segment slaščic

Ključni konkurenti na hrvaškem trgu slaščic so predvsem lokalna podjetja, na čelu s Krašem, ki ima na trgu več kot tretjinski delež. Kraš proizvaja vrsto slaščic, na trgu pa je glavni konkurent tudi v segmentu pekarstva. Številne blagovne znamke Kraševih slaščic se ponašajo s certifikatom halal, kar podjetju omogoča, da lahko svoje izdelke plasira tudi v islamske države.

Ker je srednja in vzhodna Evropa s širitvijo EU postala zelo konkurenčna, išče Kraš priložnosti v tujini, vse do ZDA, Kanade in Avstralije. Druga pomembnejša konkurenta na hrvaškem trgu slaščic sta še Kandit in slovenska Droga Kolinska (zdaj del hrvaške Atlantic Group). 

Konzervirana hrana

Večina hrvaške konzervirane hrane je uvožene. Eden vodilnih uvoznikov je Aipk-Trgovina, ki potrošnike oskrbuje z izdelki večinoma iz Nemčije in Kitajske. Češki Hamé, hčerinsko podjetje islandskega proizvajalca hrane Nordic Partners, je tudi vodilni dobavitelj predelanih mesnin. Konzervirana živila vključujejo različno sadje in zelenjavo, razmeroma priljubljena pa je tudi tuna. Ena najbolj priljubljenih blagovnih znamk na trgu je Podravkina blagovna znamka Eva.

Izvoz in uvoz živil

Kmetijski in živilski proizvodi trenutno predstavljajo okoli 9 % celotnega izvoza in uvoza v državi. Izvoz je večinoma namenjen sosednjim državam, predvsem Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Italiji in Srbiji. Glavni izvozni izdelki države so tobak, žita, semena, zdravilna zelišča, mandarine, med, začimbe za jedi, piškoti in vaflji, čokolada, ribje konzerve, juhe, oljčno olje, pivo in druge alkoholne pijače.

Hrvaški živilski proizvajalci povečujejo svojo izvozno usmerjenost, hkrati pa se osredotočajo na povečanje domačega tržnega deleža. Razen peščice večjih domačih konkurentov, lokalna podjetja ne morejo tekmovati s tujimi ponudniki in njihovimi izdelki.

Kljub obsežnim naravnim virom in okolju, ki je ugodno za kmetovanje, Hrvaška ne izpolnjuje domačih potreb po kmetijstvu ter hrani in pijači. Hrvaška zdaj večino hrane uvozi iz sosednjih držav Bosne in Hercegovine, Madžarske in Slovenije. To je posledica visokih stroškov domače proizvodnje hrane, davkov ter pomanjkanja državnih subvencij.
 

Oljkarstvo

Hrvaški sektor oljkarstva gradi na blagovni znamki in kakovosti ter manj na količini. Hrvaška ima približno 0,2 % svetovnega trga in proizvede v povprečju 5.000 ton oljčnega olja na svetu.

Za lokalno industrijo je značilna majhna, razdrobljena proizvodnja in nenehna vprašanja glede lastninskih pravic kmetov. Kljub temu so lokalno pridelane oljke vse bolj priljubljene in vse bolj kakovostne, potrošniki pa pripravljeni plačajo višje cene za vrhunske pridelke. 
Hrvaška je imela lani eno blagovno znamko oljčnega olja, ki je uradno uvrščena med 20 najboljših na svetu.

Kljub potencialu bo sektor v sedanjih gospodarskih razmerah morda težko dosegel visoko vrednost prodaje, saj je sredozemska industrija oljčnega olja zrela, na trgu pa je dovolj visoko kakovostnih deviških in ekstra deviških sort.
 

Napovedi za porabo hrane

Rast izdatkov za hrano naj bi se po napovedih v letu 2022 vrnila na ravni pred pandemijo, nato pa naj bi se rast do leta 2026 nekoliko umirila.

Poraba za hrano na Hrvaškem se bo v letu 2022 medletno povečala za 5,8 % in dosegla skupno 53,3 mlrd HKR, kar je približno 7,07 mlrd EUR. V obdobju 2022–2026 naj bi poraba hrane rasla po 4 % povprečni letni stopnji in v letu 2026 dosegla 61,3 mlrd HRK ali približno 8,1 mlrd EUR.
 

Največja podjetja na področju živilske industrije na Hrvaškem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Podravka dd 687,90
Dukat mlijecna industrija dd 609,38
Vindija D.D. Varazdin 450,71
Pik Vrbovec Plus D.O.O. 281,58
Mesna Industrija Braca Pivac D.O.O. 237,24
P P K D.D. 196,80
Kraš dd 155,74


Največja podjetja na področju maloprodaje živil na Hrvaškem 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2021)
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 949,61
Spar Hrvatska D.O.O. 706,14
Plodine D. D. 624,19
Tommy D.O.O. 480,96
Studenac D.O.O. 274,83
Narodni Trgovacki Lanac D.O.O. 177,45
Boso D.O.O. 106,63


Vrednosti HRK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
 

Vir: Factiva, avgust 2022.


 
Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo
Poslovanje