Litva

 
Litva ima majhno, odprto gospodarstvo, na katerega močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so gospodarski rezultati njenih glavnih trgovinskih partneric.

Litva je po pridružitvi EU leta 2004 doživela znatno rast in hitro posodobitev gospodarstva. Članstvo v EU Litvi omogoča lažjo trgovino in naložbe, njen dobro razviti bančni sektor pa zagotavlja finančno stabilnost v skladu s standardi EU.

V gospodarstvu imajo prevladujočo vlogo storitve, ki prispevajo 70 % k BDP, sledita industrija s 27 % in kmetijstvo s 3 %.

Storitveni sektor je ključni del litovskega gospodarstva, saj pomembno prispeva k BDP in zaposlovanju. Vključuje širok spekter dejavnosti, kot so trgovina, transport, komunikacije, finance, nepremičnine in turizem.

Glavne industrijske panoge so proizvodnja elektronskih izdelkov, kemična in strojna industrija, obdelava kovin, proizvodnja gradbenega materiala in gospodinjskih aparatov, ter živilska, tekstilna in pohištvena industrija. Pomembna segmenta sta tudi rafinerija nafte in ladjedelništvo.

Industrijski sektor, zlasti na področjih elektronike, strojništva, kemikalij in tekstila, je pritegnil tuje naložbe, kar je spodbudilo gospodarsko diverzifikacijo.

Kmetijstvo ostaja pomemben gospodarski sektor, s poudarkom na žitih, krompirju, zelenjavi in mlečnih izdelkih.
 

Poslovne priložnosti na litovskem trgu

Za mednarodna podjetja Litva predstavlja privlačno lokacijo, zaradi konkurenčnih stroškov dela, enostavnih postopkov registracije podjetij in dobro razvite infrastrukture.

Programi, kot je Invest Lithuania, nudijo pomoč in vire za tujce, ki želijo vstopiti na litovski trg, kar dodatno krepi vlogo Litve kot stabilne investicijske destinacije.

Litva ponuja dobre poslovne priložnosti na številnih področjih, v ospredju pa so:

 

• transport
• fintech
• biotehnologij
• razvoj programske opreme in
• laserska industrija.

Več o poslovnih priložnostih na Litovskem trgu si preberite tukaj
 

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje

Za mednarodna podjetja in vlagatelje največje izzive na trgu predstavljajo:
 

• neučinkovita vladna birokracija
• pomanjkanje regulativne preglednosti
• spreminjajoči se demografski trendi, kot so staranje prebivalstva
• izseljevanje delovne sile v višje plačana delovna mesta ter
• majhen domači trg.

 
 

Uvoz in izvoz Slovenije v Litvo

Blagovna menjava med Slovenijo in Litvo je v letu 2024 dosegla 318 mio EUR, s čemer se je Litva uvrstila na 32. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.

Več o uvozu in izvozu Slovenije v Litvo preberite tukaj
 

   

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.