Litva 
Predstavitev gospodarstva Litve
| Predstavitev gospodarstva Litve |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Lietuvos Respublika / Republika Litva |
| Mednarodna oznaka | LT/LTU |
| Glavno mesto | Vilnius (Vilna) |
| Velikost (km2) | 65.300 |
| Prebivalci (mio) | 2,8 |
| Uradni jezik | Litvanski. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (77,2 %), pravoslavci (4,1 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas |
| Klicna številka | +370 |
Prebivalstvo Litve
Litva ima 2,8 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Vilnius | 541.000 |
| Kaunas | 375.000 |
| Klaipeda | 192.000 |
| Siauliai | 131.000 |
Politična ureditev
|
Pravni sistem: |
11. marca 1990 je parlament glasoval za ponovno vzpostavitev litovske neodvisnosti. Nova ustava je bila sprejeta 25. oktobra 1992. |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Seimas) ima 141 članov. 71 je izvoljenih neposredno, 70 pa je izvoljenih po proporcionalnem sistemu. Stranke potrebujejo 5% glasov za vstop v parlament, z izjemo strank, ki predstavljajo narodnostne manjšine. Volilno pravico imajo vsi litovski državljani starejši od 18 let. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 13. in 27. oktobra 2024. Zmagala je Socialdemokratska stranka Litve (LSDP), ki je prejela 19,32 % glasov in 52 sedežev. Domovinska zveza (TS– LKD), največja stranka v vladajoči desnosredinski koaliciji v prejšnjem Seimasu, je zasedla 2. mesto in si zagotovila 28 sedežev. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik je izvoljen neposredno. Zadnje predsedniške volitve so potekale 12. in 26. maja 2024. V 2. krogu je zmagal aktualni predsednik Gitanas Nauseda. Naslednje predsedniške volitve bodo maja 2029. |
|
Izvršilna oblast: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 11. in 25. oktobra 2020. Največ glasov je dobila Domovinska unija, ki skupaj z Liberalnim gibanjem in Svobodno stranko tvori novo koalicijo, Skupaj imajo 74 od 141 sedežev v parlamentu. |
V letu 2004 se je Litva priključila EU in NATO, je pa tudi članica WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.
Vir: EIU; Factiva, november 2024.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 2,8 | 2,9 | 2,9 | 2,8 | 2,8 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 45 | 45 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 78,4 | 75,1 | 72,1 | 67,5 | 56,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 27.670 | 26.271 | 24.994 | 23.886 | 20.179 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 139,4 | 133,7 | 127,7 | 127,0 | 103,1 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 49.233 | 46.796 | 44.304 | 44.970 | 36.817 |
| Rast BDP (v %): | 2,5 | 2,2 | -0,3 | 2,4 | 6,3 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,1 | 6,3 | 6,6 | 5,9 | 7,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,3 | 1,5 | 8,7 | 18,9 | 4,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -45,0 | -43,0 | -41,2 | -48,5 | -34,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 41,6 | 39,2 | 36,3 | 41,1 | 31,6 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,1 | 3,6 | -4,8 | 12,2 | 17,0 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 4,9 | 4,7 | -6,6 | 12,4 | 19,9 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 1,7 | 2,1 | 2,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 179,4+ | 201,9 | 179,4 | 127,6 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 89,1+ | 67,4 | 66,9 | 52,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 26 | 33 | 32 | 27 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 11 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2024 (posodobljeno december 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2024.
Socialni in okoljski kazalniki Litve
Če vas zanima stanje Litve na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Litvi
Predpisi EU in litovski nacionalni zakoni zagotavljajo prednostno pravico do zaposlitve predvsem litovskim državljanom in Evropejcem. Le če med temi kategorijami ni zahtevanih strokovnjakov, je mogoče zaposliti tujca iz tretjih držav. V ta namen je potrebno pridobiti ustrezno delovno dovoljenje že pred selitvijo v Litvo.
Na litovskem trgu dela je največ povpraševanja po inženirjih, voznikih tovornjakov ter kuharjih.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna plača v Litvi od 1. januarja 2024 znaša 924 EUR na mesec.
Po podatkih državnega statističnega urada se je povprečna bruto mesečna plača v Litvi v Q3 2023 zvišala na 2.018,20 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | -2,2 | 3,8 | 4,3 |
| Rast javne potrošnje | 0,6 | 0,3 | 0,7 |
| Rast investicij | -3,5 | 4,8 | 5,7 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU,IMF; Factiva, september 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Litva je v letu 2023 izvozila za 37,5 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 43,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -5,6 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Litva največ izvažala nafto in plin, vozila, pohištvo, električno in elektronsko opremo ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Latvijo (10,8 % od celotnega izvoza), sledijo Poljska, Nemčija, Nizozemska in Estonija.
- Litva je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, vozila, električno in elektronsko opremo, strojno opremo ter plastiko.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Nemčije (13,8 % od celotnega uvoza), sledijo Poljska, Latvija, ZDA in Nizozemska.
Litva - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 19,8 | Mineralna goriva, olja | 14,7 |
| Vozila | 11,7 | Vozila | 7,5 |
| Električna in elektronska oprema | 8,6 | Pohištvo | 7,5 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,6 | Električna in elektronska oprema | 7,3 |
| Plastika in plastični izdelki | 4,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 13,8 | Latvija | 10,8 |
| Poljska | 13,2 | Poljska | 9,3 |
| Latvija | 8,1 | Nemčija | 7,8 |
| ZDA | 6,4 | Nizozemska | 5,9 |
| Nizozemska | 5,4 | Estonija | 5,5 |
| Slovenija (26. mesto) | 0,5 | Slovenija (62. mesto) | 0,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Litvi so v letu 2022 znašale 26,2 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 10,5 %.
- Celotne izhodne TNI Litve so v letu 2022 znašale 6,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 10,0 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Litvi 2022 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Litvo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 5.928 |
| Švedska | 4.025 |
| Estonija | 3.105 |
| Nizozemska | 2.186 |
| Luksemburg | 1.477 |
| Ciper | 1.387 |
| Hong Kong, Kitajska | 1.304 |
| Poljska | 1.034 |
| Danska | 911 |
| Finska | 705 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Ica Handlarnas Förbund | Švedska |
| Etablissement Cosmeplast | Lihtenštajn |
| Telia Company Ab | Švedska |
| Schwarz Beteiligungs-Kg | Nemčija |
| Skandinaviska Enskilda Banken Ab | Švedska |
| G4S Plc | Združeno kraljestvo |
| Bauwerk Boen Ag | Švica |
| Polski Koncern Naftowy Orlen S A | Poljska |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Poglejte si tudi:
