Litva

Predstavitev gospodarstva Litve

Predstavitev države

Uradni naziv: Lietuvos Respublika / Republika Litva
Mednarodna oznaka: LT / LTU
Glavno mesto: Vilnius
Velikost (km2): 65.300
Prebivalci (mio): 2,9
Uradni jezik: Litvanski
Vera: Rimskokatoliška 77,2 %, pravoslavni 4,1 %, protestanti 1,9 %, ostali in nopredeljeni 16,8 % 
BDP na prebivalca: 16.616 EUR (2019)
Denarna enota: Evro (EUR) - od 1.1.2015  dalje
Čas: GMT + 2 (1 uro pred Slovenijo)
Klicna številka: 370



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Vilnius 542.366
Kaunas 374.643
Klaipeda 192.307
Siauliai 130.587

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

11. marca 1990 je parlament glasoval za ponovno vzpostavitev litovske neodvisnosti. Nova ustava je bila sprejeta 25. oktobra 1992.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Seimas) ima 141 članov. 71 je izvoljenih neposredno, 70 pa je izvoljenih po proporcionalnem sistemu. Stranke potrebujejo 5% glasov za vstop v parlament, z izjemo strank, ki predstavljajo narodnostne manjšine. Volilno pravico imajo vsi litovski državljani starejši od 18 let.

Volitve:

Zadnje volitve so potekale oktobra 2016 (zakonodajne) in maja 2019 (predsedniške). Naslednje parlamentarne volitve bodo oktobra 2020; naslednje predsedniške pa v letu 2024.

Vodstvo države:

Predsednik je izvoljen neposredno. Zadnje predsedniške so potekale 12. in 26. maja 2019. V drugem krogu je zmagal Gitanas Nauseda in tako premagal zmagovalko prvega kroga predsedniških volitev, Ingrido Šimonyte. 

Izvršilna oblast:

Vlada se je oblikovala po volitvah oktobra 2016. Koalicijo sestavljata Litvanska kmečka in zelena unija (LVZS) in Socialno demokratska stranka (LSDP). Oba izvoljena člana laburistične stranke sta se pridružila LSDP. Tako ima sedaj koalicija 73 od 141 glasov v parlamentu.

Premier: Saulius Skvernelis (neodvisni kandidat).

 

V letu 2004 se je Litva priključila EU in NATO, je pa tudi članica WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
 

Gospodarska politika vlade

Leta 2018 je vlada začela izvajati strukturne reforme, ki zajemajo naslednja področja:

  • izobraževanje (na ravni srednješolskega, poklicnega in visokošolskega izobraževanja
  • zdravstveno reformo (ki zajema vse vrste zdravljenja, zdravstveno nego, ter ukrepe za spodbujanje zdravja in zdrav življenjski slog)
  • davčno reformo (kjer želi vlada zmanjšati obdavčitve dela in posledično ustvariti več prostih delovnih mest)
  • spodbujanje naložb in podjetništva
  • zmanjšanje sive ekonomije
  • spodbujanje naložb v inovacije in okrepitev raziskovalne dejavnosti.

Cilj reform je doseči boljše rezultate na omenjenih področjih v smislu kakovosti, povečati konkurenčnost države, povečati učinkovitost uporabe javnih virov ter zagotoviti dolgoročno vzdržnosti javnih financ.


Vir: EIU; Factiva, marec 2020.

 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge