Litva

Predstavitev gospodarstva Litve

Predstavitev države

 
Uradni naziv Lietuvos Respublika / Republika Litva
Mednarodna oznaka LT/LTU 
Glavno mesto Vilnius (Vilna)
Velikost (km2) 65.300
Prebivalci (mio) 2,8
Uradni jezik Litvanski. Več o poslovnem sporazumevanju
Vera Rimo-katoliki (77,2 %), pravoslavci (4,1 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +2, Slovenija +1. Poslovni čas
Klicna številka +370
 



 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Vilnius 542.000
Kaunas 375.000
Klaipeda 192.000
Siauliai 131.000

 

Politična ureditev

Pravni sistem:

11. marca 1990 je parlament glasoval za ponovno vzpostavitev litovske neodvisnosti. Nova ustava je bila sprejeta 25. oktobra 1992.

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Seimas) ima 141 članov. 71 je izvoljenih neposredno, 70 pa je izvoljenih po proporcionalnem sistemu. Stranke potrebujejo 5% glasov za vstop v parlament, z izjemo strank, ki predstavljajo narodnostne manjšine. Volilno pravico imajo vsi litovski državljani starejši od 18 let.

Volitve:

Zadnje volitve so potekale oktobra 2020 (parlamentarne) in maja 2019 (predsedniške). Naslednje parlamentarne volitve bodo oktobra 2024; naslednje predsedniške pa v letu 2024.

Vodstvo države:

Predsednik je izvoljen neposredno. Zadnje predsedniške so potekale 12. in 26. maja 2019. V drugem krogu je zmagal Gitanas Nauseda in tako premagal zmagovalko prvega kroga predsedniških volitev, Ingrido Šimonyte. 

Izvršilna oblast:

Zadnje volitve so potekale 11. in 25. oktobra 2020. Največ glasov je dobila Domovinska unija, ki skupaj z Liberalnim gibanjem in Svobodno stranko tvori novo koalicijo, Skupaj imajo 74 od 141 sedežev v parlamentu.

Predsednica vlade: Ingrida Šimonyte (Domovinska unija - Homeland Union).

 

V letu 2004 se je Litva priključila EU in NATO, je pa tudi članica WTO (World Trade Organization). Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU.


Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 45 45
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 61,4 57,2 53,0 49,0 48,8
 BDP per capita (v EUR): 21.965 20.470 18.950 17.527 17.462
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 112,3 106,4 99,5 95,2 96,5
 BDP per capita (PPP, v EUR): 40.176 38.058 35.589 34.050 34.554
 Rast BDP (v %): 3,1 4,1 4,7 -0,9 4,3
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,0 6,1 6,5 8,5 6,3
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,7 2,8 3,0 1,1 2,2
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -34,2 -32,1 -29,8 -25,8 -28,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 30,9 29,4 28,0 25,5 26,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 4,2 4,6 4,6 0,0 9,5
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 6,4 8,0 7,9 -5,3 6,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 0,9 0,4 1,0
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 28,4+ 128,6 103,5 95,4
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 9,0+ 52,8 39,1 41,3
Stopnja tveganja države (op): / 25 27 27 30
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / 11 14



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 


Povprečna in minimalna bruto plača

 

Povprečna bruto mesečna plača je v Litvi v Q3 2021 znašala 1.598,1 EUR. V javnem sektorju je znašala 1.674,2 EUR, v privatnem sektorju pa 1.565,7 EUR. 

Minimalna bruto mesečna plača v Litvi se je v Q1 2022 iz 642 EUR povečala na 730 EUR.


Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 3,2 3,5 3,1
Rast javne potrošnje 0,8 0,5 0,3
Rast investicij 3,3 5,0 4,4


(*) EIU/IMF napoved.


Vir: EIU,IMF; Factiva, marec 2022.
 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

V letu 2020 je izvoz blaga znašal 29,9 mlrd EUR, uvoz pa 33 mlrd EUR. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -3,1 mlrd EUR. Litva je v letu 2020 največ izvažala stroje, pohištvo, mineralna goriva, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Največji izvozni trg je bila Rusija, kamor so v letu 2020 izvozili za 13,4 % od celotnega izvoza. Sledijo Latvija, Nemčija, Poljska in Nizozemska. Uvažali so največ mineralna goriva, stroje, vozila, električno in elektronsko opremo ter plastiko. Poljska je bila najpomembnejši uvozni trg v letu 2020, saj so iz nje uvozili za 13,1 % celotnega uvoza. Ostali vidnejši uvozni trgi so bili v letu 2020 še Nemčija, Rusija, Latvija in Nizozemska.

 

Litva - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Mineralna goriva, olja 11,3 Stroji, jedrski reaktorji 8,7
Stroji, jedrski reaktorji 11,2 Pohištvo 8,1
Vozila 9,1 Mineralna goriva, olja 7,0
Električna in elektronska oprema 8,6 Električna in elektronska oprema 6,8
Plastika in plastični izdelki 4,9 Plastika in plastični izdelki 5,7
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Poljska 13,1 Rusija 13,4
Nemčija 12,8 Latvija 9,3
Rusija 9,1 Nemčija 8,0
Latvija 7,8 Poljska 6,3
Nizozemska 5,5 Nizozemska 5,2
Slovenija (27. mesto) 0,4 Slovenija (48. mesto) 0,1


Vir: Factiva; ITC, junij 2021.

 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Litvi so v letu 2018 znašale 15,0 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,5 %. Celotne izhodne TNI Litve so v letu 2018 znašale 3,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 17,5 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Litvi 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.


 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 15,2 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Nemčija, sledita pa ji ZDA in Rusija. Največ investicij je na področju transporta in finančnih storitev.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Nemčija 2.160,9
ZDA 1.383,6
Rusija 1.328,9
Švedska 1.147,2
Finska 1.129,3
Druge države 8.049,5
Skupaj 15.199,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Transport 1.744,1
Finančne storitve 1.622,1
Nepremičnine 1.233,5
Progr. opr. in IT storitve 1.223,2
Komunikacije 934,5
Drugi sektorji 8.441,6
Skupaj 15.199,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Ryanair 370,9
Snoras 331,1
Tele2 Lithuania 277,9
Danske Bank 107,0
Intersurgical 83,5
Skandinaviska Enskilda Banken (SEB) 78,8
Devbridge 70,3

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo