Litva je postala vodilna sila evropskega cestnega transporta

Po vstopu v EU je Litva postala vodilna sila evropskega cestnega transporta

Po podatkih nizozemske banke ING, ima Litva z 0,2 % prebivalcev EU, sorazmerno 6 krat več tovornjakov (1,2 % evropskih registracij) in 11 krat več prevoženih kilometrov po cestah EU (2,3 %).

Transportni sektor je postal tudi eden najpomembnejših stebrov litovskega gospodarstva, saj ustvari 14 % BDP, od tega ustvari 7 % BDP samo cestni promet. To je 2 krat več od evropskega povprečja, kaže študija centralne banke Litve.

Specializacija Litve v cestnem prometu je potekala v 3 fazah:

• Ob padcu sovjetskega imperija je Litva zaradi svoje geografije (je najjužnejša od 3 baltskih držav na stičišču Evrope, Rusije in Skandinavije), postala tranzitna država.
• Leta 2004 je država postala članica EU in si pridobila pravico do neomejene dostave med različnimi državami enotnega trga EU.
• Kriza evro-območja v letih 2010–2015 in prve sankcije proti Moskvi iz leta 2014, so imele 2 učinka: po izgubi dostopa do Rusije so se litovska podjetja morala osredotočiti na evropski trg, medtem ko je recesija v Evropi povzročila hudo cenovno konkurenco v cestnem prometu.  

Visoki stroški v sektorju spodbujajo nezakonite prakse in izkoriščanje delavcev

Cestni transport se v srednjeevropskih državah sooča z visokimi stroški, zato večkrat prihaja do splošnega izkoriščanja voznikov.

Tovrstne prakse je obsodilo tudi Združenje Road Transport Due Diligence – RTDD, ki je osredotočeno na izboljšanje pogojev za voznike tovornjakov, medtem ko podjetjem pomaga pri izpolnjevanju njihovih obveznosti skrbnega pregleda.

Decembra 2023 je Združenje RTDD objavilo poročilo, v katerem je obsodilo sistemski socialni damping in razširjene nezakonite prakse na trgu cestnega prometa v Evropi, pri čemer je poudarilo zlasti prevlado litovskih podjetij.

Velika večina litovskih voznikov tovornjakov ima delovne pogoje, ki ne spoštujejo evropskih pravil, so preko intervjujev ugotovili pri časopisu La Monde.

Namesto obveznega dvodnevnega počitka na vsakih 14 dni, večina voznikov neprekinjeno preživi 2, 3 ali celo 6 mesecev v tovornjakih.

Vozniki pojasnjujejo, da namesto minimalne plače v državi nakladanja in razkladanja, prejmejo plačilo okoli 70 EUR na dan, ne glede na destinacije.

V zadnjih letih večina voznikov tovornjakov ni več Litovcev, temveč so to predvsem priseljenci iz Srednje Azije. Litva je tako kot preostala srednja Evropa postala bogatejša in le redki so tisti posamezniki, ki so primorani preživeti mesece stran od svojih družin za povprečne plače.
Litovska cestno-transportna podjetja zdaj množično iščejo voznike v Uzbekistanu, Turkmenistanu, Kazahstanu, Kirgizistanu, pa tudi v Indiji.

 

Največja litovska podjetja v cestnem transportu

Največja litovska skupina, ki se ukvarja s cestnim tovornim transportom je družba Girteka.

Leta 1996 je bilo Girteka mikro podjetje z enim tovornjakom, enim šoferjem in enim zaposlenim, ki je delal na sedežu podjetja.
6 let pozneje, ko se je Litva osamosvojila od Sovjetske zveze in je postala tranzitna država, se je podjetje začelo širiti.

Danes je Girteka ena največjih družb na področju cestnega transporta v Evropi. Ima 6.500 tovornjakov, 13.000 voznikov, ter 2.000 zaposlenih v svojih evropskih pisarnah. Družba je specializirana predvsem za prevoz prehrambnih izdelkov v hladilnikih.

Leta 2023 je Girteka ustvarila 172,8 mio EUR čistega dobička, kar je 20 % rast v primerjavi z letom 2022. Konsolidirani prihodki skupine so se zmanjšali za -10 % in dosegli 1,733 mlrd EUR.

Litva ima poleg Girteke še okoli 10 podjetij z več kot 1.000 tovornjaki. Za primerjavo, v državah, kot sta Madžarska ali Latvija, obstaja samo eno podjetje te velikosti.


 
Viri:

• Factiva
• Le Monde
• Uomini e Trasporti
• ELTA

 
Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Gospodarstvo ter možnosti vstopa na litovski trg

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.