Grčija

Grško gospodarstvo temelji predvsem na turizmu. Pomembno vlogo ima tudi pomorski sektor, saj Grčija s svojo močno trgovsko floto spada med vodilne pomorske sile. Pomembne panoge so tudi kmetijstvo, energetika, predelovalna industrija, ter v zadnjih letih tudi IKT.

Grčija si prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva in povečanje svoje konkurenčnosti. Spodbuja naložbe v visokotehnološke sektorje, zeleno energijo in inovativne storitve. S sredstvi iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji vlaga v digitalizacijo, trajnostni razvoj in posodobitev infrastrukture.

Čeprav ostaja veliko izzivov, med katerimi izstopa visok javni dolg, postopno gospodarsko okrevanje in stabilizacija javnih financ v zadnjih letih kažeta na pozitiven trend.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 56 % BDP, sledita mu industrija s 37 % in kmetijstvo s 7 %.

Storitveni sektor je ključni del grškega gospodarstva in zaposluje približno 73 % delovne sile. Turizem je osrednji del storitvenega sektorja in ustvari približno 1/5 BDP države. Trgovina na drobno in gostinstvo sta tesno povezana s turizmom in predstavljata pomemben del storitvenega sektorja. Pomembna sta tudi bančni sektor in finančne storitve, razvija pa se tudi sektor IKT.

Industrijski sektor zaposluje približno 16 % delovne sile. Najpomembnejša industrijska panoga je ladjedelništvo. Pristanišče Pireus, posodobljeno s pomočjo kitajskih vlagateljev, predstavlja ključno sredozemsko logistično središče. Energetski sektor se razvija v smeri večje uporabe obnovljivih virov. Pomembni segmenti industrije so tudi elektronika, transportna oprema, proizvodnja oblačil, farmacija, ter gradbeništvo.

Kmetijski sektor predstavlja 7 % BDP, zaposluje 11 % delovne sile in je ključen za ohranjanje poseljenosti podeželskih območij. Najpomembnejša kmetijska panoga je pridelava oljk in proizvodnja oljčnega olja. Pomembno je tudi vinogradništvo, pridelava svežega sadja in zelenjave. Pomembno vlogo imata tudi ovčjereja in ribiški sektor, ki je dobro razvit predvsem v obalnih regijah. Grški kmetje se vse bolj usmerjajo v ekološko pridelavo in geografsko označene proizvode, ki dosegajo višje cene.
 

Poslovne priložnosti v Grčiji

Grčija ponuja vse bolj spodbudno poslovno okolje, ki se po krizi hitro razvija, zlasti na področjih obnovljivih virov energije, turizma, IKT, zdravstva in transporta.

V zadnjih letih je vlada uvedla reforme za digitalizacijo javne uprave, zmanjšanje birokracije ter spodbude za tuje vlagatelje, vključno z davčnimi olajšavami in programi za privabljanje digitalnih nomadov. Kljub še vedno prisotni zapleteni birokraciji in nekaterim strukturnim težavam, se grški trg postopno odpira in ponuja številne priložnosti za podjetja.

Najbolj perspektivni sektorji za vlagatelje:
 

• Turizem nedvomno ostaja najbolj perspektivna panoga. Tradicionalni obmorski in kulturni turizem se zdaj dopolnjuje z novimi, hitro rastočimi nišami, kot so luksuzni turizem, zdravstveni in wellness turizem, ter gastronomski turizem. Hitro se razvija trajnostni turizem, z znatnimi naložbami v trajnostno turistično infrastrukturo.
• Trg obnovljivih virov energije doživlja intenziven razvoj in postaja ključno področje energetske preobrazbe ter atraktivna priložnost za vlagatelje. Najpomembnejša segmenta sta sončna in vetrna energija. Grčija zaradi visoke stopnje osončenosti sodi med najbolj primerne evropske države za izkoriščanje sončne energije, zaradi česar hitro narašča število sončnih elektrarn. Grčija ponuja številne poslovne priložnosti, kot so vlaganja v velike in majhne projekte sončne in vetrne energije, partnerstva z lokalnimi podjetji na področju inženiringa in vzdrževanja, razvoj sistemov za shranjevanje energije ter digitalizacijo energetskega sektorja. Grška vlada aktivno podpira razvoj z različnimi spodbudami in sredstvi iz evropskih skladov.
• IKT sektor v Grčiji predstavlja rastočo in obetavno komponento grškega gospodarstva, ki v zadnjih letih doživlja pomembno preobrazbo in razvoj. Razvoj se je pospešil po finančni krizi in zlasti med pandemijo Covid-19, ki je spodbudila digitalizacijo javnega in zasebnega sektorja. Atene so se uveljavile kot regionalno tehnološko središče z aktivno skupnostjo zagonskih podjetij, ki jo podpirajo inkubatorji, pospeševalniki in skladi tveganega kapitala, kot je EquiFund. Telekomunikacijska infrastruktura se izboljšuje z razvojem 5G omrežja, medtem ko vlada spodbuja digitalne rešitve in e-upravo.
• Zdravstveni sektor v Grčiji je v zadnjem desetletju doživel burne spremembe, predvsem zaradi gospodarske krize, ki je prisilila vlado v velike proračunske reze. Pomanjkanje osebja, dolge čakalne dobe in omejen dostop do najnovejših zdravil so bili med glavnimi posledicami varčevalnih ukrepov. Hkrati so ti izzivi ustvarili priložnosti za zasebni sektor, ki je začel zapolnjevati vrzeli v ponudbi zdravstvenih storitev.
  Digitalizacija zdravstva predstavlja eno najperspektivnejših področij. Zdravstveni turizem, ki izkorišča strokovno znanje, cenovno konkurenčnost in naravne vire, predstavlja pomembno priložnost za rast. Staranje prebivalstva, ter pomanjkanje kadra in regionalne neenakosti pa zahtevajo nadaljnje sistemske spremembe. Digitalizacija, tele-medicina in biomedicinske raziskave so ključna področja za prihodnje priložnosti, kjer lahko sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pospeši inovacije in izboljša dostopnost ter kakovost zdravstvenih storitev.

Več o poslovnih priložnostih na grškem trgu si preberite tukaj

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje v Grčiji

 

• Kljub napredku v zadnjih letih grška birokracija ostaja kompleksna in včasih nepredvidljiva. Upravni postopki, od registracije podjetja do pridobivanja gradbenih dovoljenj, so lahko dolgotrajni in zapleteni. Nepredvidljive spremembe v davčni politiki in razlage davčne zakonodaje lahko povzročajo težave pri poslovnem načrtovanju.
• Grčija je majhen, razdrobljen trg. Približno 12 % ljudi živi na številnih otokih, kar predstavlja izzive v distribuciji, še posebno v visoki turistični sezoni.
• Dostop do financiranja ostaja problematičen, kljub postopnemu izboljševanju razmer v bančnem sektorju. Obrestne mere so pogosto višje kot v drugih državah EU, in banke ostajajo previdne pri kreditiranju zaradi preteklih izkušenj s slabimi posojili.
• Regionalne razlike znotraj Grčije so izrazite. Medtem ko Atene, Solun in turistična območja ponujajo solidno infrastrukturo in poslovno okolje, so mnoga podeželska in oddaljena območja slabše razvita, z omejenimi poslovnimi možnostmi in zastarelimi transportnimi povezavami.
• Država se še vedno sooča z demografskimi izzivi, vključno s staranjem prebivalstva in odhajanjem usposobljene delovne sile, zlasti v visokotehnoloških sektorjih.

 
Uvoz in izvoz Slovenije v Grčijo

Blagovna menjava med Slovenijo in Grčijo je v letu 2024 dosegla 553 mio EUR, s čemer se je Grčija uvrstila na 27. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.
 
Več o uvozu in izvozu Slovenije v Grčijo preberite tukaj


 

 

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah.  Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.