Grčija 
Predstavitev gospodarstva Grčije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Elliniki Dhimokratia / Helenska republika GR / GRC Atene 131.957 10,8 (ocena 2018) Grški Pravoslavni 81 -90 %, muslimani 2 %, ateisti 4-15 %. 16.568 EUR (2018) Evro (EUR) Slovenija +1 + 30 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Atene z okolico | 3.812.000 |
| Solun | 1.104.000 |
| Patras | 311.000 |
| Heraklion | 304.000 |
| Larisa | 284.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1975 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so bile 20. septembra 2015. Naslednje parlamentarne volitve bodo potekale 7. julija 2019. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. Prokopis Pavlopoulos, nekdanji minister za notranje zadeve iz desnosredinske stranke Nova demokracija (ND), je bil izvoljen 18. februarja 2015. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. Alexis Tsipras iz levičarske stranke Siriza (koalicija radikalne levice) je ponovno prisegel kot predsednik vlade dne 23. septembra 2015. Siriza vlada v koaliciji z Neodvisnimi Grki (AE). |
Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, junij 2019.
Gospodarska politika vlade
Prejšnja vlada v sestavi Nove demokracije in PASOK-a, je podobno kot že dve njeni predhodnici, uvedla drakonske varčevalne ukrepe. Prav tako je uvedla fiskalne in nekatere strukturne gospodarske reforme, da bi izpolnila pogoje reševalnih paketov pomoči EU in IMF v višini 240 mlrd EUR. Vendar pa se je izvajanje teh ukrepov izkazalo za težavno in vlada je padla. Po sedmih mesecih konfrontacij z upniki Grčije je vlada pod vodstvom Syrize izpogajala nov triletni program evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki je povzročil razkol v vladajoči stranki in posledično nenadne predčasne volitve.
Grčija je avgusta 2018 izstopila iz tretjega programa, ki ga financira ESM, a ima kljub temu še vedno velike politične omejitve. Javnofinančni dolg je za leto 2018 ocenjen na 184 % BDP, prav tako pa ima Grčija dolgove do uradnih upnikov (EU in MDS). Zato je zelo malo verjetno, da bi prišlo do odpisa dolga, kot se je zgodilo leta 2012.
V letu 2018 je imela Grčija 0,8 % inflacijo. V letu 2019 je napovedana inflacija v višini 0,9 %, v letu 2020 1 % in v letu 2021 1,5 %.
Stopnja brezposelnosti je v letu 2018 dosegla 19,2 %, v letu 2019 pa naj bi znašala 18,1 %. Za leto 2020 je napovedana 17 %, za leto 2021 pa 15,8 % stopnja brezposelnosti.
Povprečna mesečna plača v Grčiji je v letu 2018 znašala 1.092 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa znaša 758 EUR.
Vir: EIU; Factiva, februar 2019.
Poglejte si tudi: