Grčija 
Predstavitev gospodarstva Grčije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Elliniki Dhimokratia / Helenska Republika |
| Mednarodna oznaka | GR/GRC |
| Glavno mesto | Atene |
| Velikost (km2) | 131.957 |
| Prebivalci (mio) | 10,4 |
| Uradni jezik | Grški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (81 - 90 %), muslimani (2 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (Slovenija +1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +30 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Atene z okolico | 3.812.000 |
| Solun | 1.104.000 |
| Patras | 311.000 |
| Heraklion | 304.000 |
| Larisa | 284.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1975 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 7. julija 2019. Zmagala je konservativna Nova demokracija, ki jo vodi Kiriakos Micotakis. Nova demokracija si je priborila več kot 150 sedežev v 300 članskem parlamentu, saj je od volivcev prejela 39,8 % glasov. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. Katerina Sakellaropoulou, bivša sodnica, je bila izvoljena 22. januarja 2020. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. Od julija 2019 grško vlado vodi Kiriakos Micotakis iz Nove demokracije. |
Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,3 | 10,3 | 10,4 | 10,4 | 10,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 83 | 83 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 194,2 | 184,7 | 180,4 | 165,9 | 182,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 18.931 | 17.908 | 17.401 | 15.921 | 17.420 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 326,9 | 307,4 | 283,1 | 263,5 | 289,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 31.851 | 29.796 | 27.293 | 25.281 | 27.670 |
| Rast BDP (v %): | 3,7 | 4,2 | 8,0 | -8,8 | 1,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 14,7 | 15,3 | 14,8 | 16,4 | 17,3 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,7 | 4,3 | 0,6 | -1,3 | 0,5 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -81,3 | -71,7 | -63,9 | -47,5 | -55,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 54,0 | 49,0 | 43,3 | 28,9 | 32,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 13,6 | 12,7 | 16,4 | -19,0 | 4,6 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 11,4 | 7,2 | 11,8 | -7,9 | 3,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 6,3 | 5,7 | 5,0 | 2,9 | 4,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 37,1+ | 160,0 | 105,2 | 96,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 23,5+ | 393,1 | 280,5 | 425,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 40 | 39 | 39 | 43 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | C |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Grška vlada je 1. januarja 2022 zvišala mesečno bruto minimalno plačo za 2 % in jo dvignila na 663 EUR na mesec. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je napovedal, da se bo s 1. majem 2022 minimalna plača še zvišala in sicer več kot za 2 %.Povprečna bruto mesečna plača je v Grčiji v letu 2021 znašala 1.182,39 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,2 | 2,0 | 2,0 | 2,2 |
| Rast javne potrošnje | 4,7 | -2,0 | -2,2 | 1,0 |
| Rast investicij | 16,0 | 12,5 | 12,5 | 10,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
V letu 2020 je Grčija izvozila za 27,5 mlrd EUR, uvozila pa za 47 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj pri blagovni menjavi je znašal -19,6 mlrd EUR. Največ so v letu 2020 izvažali mineralna goriva, farmacevtske izdelke, stroje, aluminij ter električno in elektronsko opremo. Vodilni izvozni trg je Italija, kamor so v letu 2020 izvozili 10,5 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Ciper, Francija in Bolgarija. V uvozu so v ospredju mineralna goriva, strojna oprema, električna in elektronska oprema, farmacevtski izdelki ter kemikalije. Največ je Grčija v letu 2020 uvažala iz Nemčije (11,9 % od celotnega uvoza), Italije, Kitajske, Nizozemske in Rusije.
Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 19,9 | Mineralna goriva, olja | 21,9 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,7 | Farmacevtski izdelki | 9,4 |
| Električna in elektronska oprema | 6,7 | Stroji, jedrski reaktorji | 5,5 |
| Farmacevtski izdelki | 6,4 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 5,2 |
| Organski kemijski proizvodi | 5,9 | Električna in elektronska oprema | 3,9 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 11,9 | Italija | 10,5 |
| Italija | 8,3 | Nemčija | 7,7 |
| Kitajska | 7,7 | Ciper | 6,0 |
| Nizozemska | 6,1 | Francija | 5,8 |
| Rusija | 6,0 | Bolgarija | 4,8 |
| Slovenija (44. mesto) | 0,3 | Slovenija (26. mesto) | 1,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2018 znašale 28,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 11,8 %. Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2018 znašale 16,2 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -7,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 22,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in ZDA. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in transporta.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Italija | 4.137,7 |
| Nemčija | 3.314,6 |
| ZDA | 2.533,7 |
| Španija | 2.094,4 |
| Združeno kraljestvo | 2.055,8 |
| Druge države | 8.654,6 |
| Skupaj | 22.790,6 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Obnovljivi viri energije | 7.997,9 |
| Transport | 2.739,6 |
| Premog, nafta, plin | 2.420,8 |
| Hoteli in turizem | 1.813,4 |
| Finančne storitve | 1.689,5 |
| Drugi sektorji | 8.487,2 |
| Skupaj | 22.790,6 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Enel Green Power | 2.340,9 |
| Enel Green Power & Sharp Solar Energy (ESSE) | 726,0 |
| Ryanair | 675,4 |
| Iberostar | 390,6 |
| Thomas Cook Group | 279,5 |
| Bank of Cyprus | 247,5 |
| Ziraat Bank | 178,3 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
