Grčija 
Predstavitev gospodarstva Grčije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Elliniki Dhimokratia / Helenska Republika |
| Mednarodna oznaka | GR/GRC |
| Glavno mesto | Atene |
| Velikost (km2) | 131.957 |
| Prebivalci (mio) | 10,4 |
| Uradni jezik | Grški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (81 - 90 %), muslimani (2 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (Slovenija +1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +30 |
Prebivalstvo Grčije
Grčija ima 10,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Atene z okolico | 3.812.000 |
| Solun | 1.104.000 |
| Patras | 311.000 |
| Heraklion | 304.000 |
| Larisa | 284.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1975 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 7. julija 2019. Zmagala je konservativna Nova demokracija, ki jo vodi Kiriakos Micotakis. Nova demokracija si je priborila več kot 150 sedežev v 300 članskem parlamentu, saj je od volivcev prejela 39,8 % glasov. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. Katerina Sakellaropoulou, bivša sodnica, je bila izvoljena 22. januarja 2020. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. Od julija 2019 grško vlado vodi Kiriakos Micotakis iz Nove demokracije. |
Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,3 | 10,4 | 10,4 | 10,5 | 10,6 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 83 | 83 | 83 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 198,4 | 180,9 | 182,5 | 166,1 | 182,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 19.176 | 17.418 | 17.469 | 15.798 | 17.268 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 322,4 | 309,7 | 281,4 | 263,2 | 289,6 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 31.174 | 29.830 | 26.938 | 25.035 | 27.393 |
| Rast BDP (v %): | 0,6 | 4,0 | 8,0 | -8,7 | 1,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 14,1 | 13,4 | 14,8 | 17,6 | 17,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 5,5 | 35,0 | 11,9 | -4,6 | 0,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -81,3 | -73,9 | -64,8 | -47,5 | -55,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 44,2 | 44,7 | 39,1 | 28,9 | 32,4 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 4,9 | 5,6 | 21,9 | -21,5 | 4,9 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,4 | 5,9 | 16,4 | -7,9 | 3,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 6,4 | 5,8 | 5,1 | 2,9 | 4,5 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 148,7+ | 160,8 | 105,2 | 96,4 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 395,6+ | 393,9 | 280,5 | 425,6 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 41 | 39 | 39 | 43 |
| Razred tveganja (op): | / | C | B | B | C |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | 79 | 72 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2022 (posodobljeno jan 2023).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU; Factiva, september 2022.
Delo v Grčiji
Državljani EU za delo v Grčiji ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Državljani držav izven EU pa podobno kot v drugih evropskih državah, potrebujejo dovoljenje za delo in prebivanje v državi.
Največ delovnih mest v Grčiji je na področju turizma in kmetijstva.
Kvalificirani tuji strokovnjaki težko najdejo dobro plačano službo, razen v primeru zaposlitve v velikem ali tujem podjetju. Največ možnosti imajo IT programerji in inženirji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto mesečna plača je v Grčiji januarja 2023 znašala 831,83 EUR, kar je 9.982 EUR na leto, ob upoštevanju 12 izplačil na leto.
Januarja 2023 je povprečna neto plača v Grčiji znašala 960 EUR.
Višina plače zelo variira glede na velikost podjetja. V mikro podjetjih z do 15 zaposlenimi je povprečna neto plača 580 EUR, v malih podjetjih z do 100 zaposlenimi 864 EUR, v srednje velikih podjetjih z več kot 100 zaposlenimi pa 1.045 EUR. V velikih podjetjih z več kot 250 zaposlenimi doseže plača 1.340 EUR. Povprečna neto mesečna plača v javnem sektorju znaša 770 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 5,2 | 2,0 | 2,0 | 2,2 |
| Rast javne potrošnje | 4,7 | -2,0 | -2,2 | 1,0 |
| Rast investicij | 16,0 | 12,5 | 12,5 | 10,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Grčija je v letu 2021 izvozila za 43,3 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 63,9 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -20,6 mlrd EUR.
- V letu 2021 je Grčija največ izvažala nafto in plin, farmacevtske izdelke, aluminij, električno in elektronsko opremo ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2021 izvozili v Italijo (9,9 % od celotnega izvoza), sledijo Nemčija, Ciper, Turčija in Bolgarija.
- Grčija je v letu 2021 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter vozila.
- Največ so v letu 2021 uvozili iz Nemčije (10,9 % od celotnega uvoza), sledijo Italija, Kitajska, Rusija in Irak.
Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2019 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2021 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 27,1 | Mineralna goriva, olja | 28,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,4 | Farmacevtski izdelki | 7,3 |
| Električna in elektronska oprema | 6,7 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 5,5 |
| Farmacevtski izdelki | 5,7 | Električna in elektronska oprema | 4,5 |
| Vozila | 4,5 | Stroji, jedrski reaktorji | 4,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2021 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2021 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 10,9 | Italija | 9,9 |
| Italija | 8,2 | Nemčija | 7,3 |
| Kitajska | 8,0 | Ciper | 6,0 |
| Rusija | 6,9 | Turčija | 5,2 |
| Irak | 6,6 | Bolgarija | 4,7 |
| Slovenija (40. mesto) | 0,3 | Slovenija (26. mesto) | 1,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2022.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2018 znašale 29,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2016 je znašala 20,8 %.
- Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2018 znašale 16,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2016 pa je znašala 4,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2020 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2022.
