Grčija 
Predstavitev gospodarstva Grčije
Predstavitev države
| Uradni naziv | Elliniki Dhimokratia / Helenska Republika |
| Mednarodna oznaka | GR/GRC |
| Glavno mesto | Atene |
| Velikost (km2) | 131.957 |
| Prebivalci (mio) | 10,4 |
| Uradni jezik | Grški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (81 - 90 %), muslimani (2 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (Slovenija +1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +30 |
Prebivalstvo Grčije
Grčija ima 10,4 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Atene z okolico | 3.812.000 |
| Solun | 1.104.000 |
| Patras | 311.000 |
| Heraklion | 304.000 |
| Larisa | 284.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1975 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 21. maja 2023. Zmagala je vladajoča stranka Nova demokracija premierja Kiriakosa Micotakisa, a je dobila premalo glasov za večino v parlamentu. Nove volitve bodo ponovno potekale konec junija 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. Katerina Sakellaropoulou, bivša sodnica, je bila izvoljena 22. januarja 2020. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. Od julija 2019 grško vlado vodi Kiriakos Micotakis iz Nove demokracije. |
Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, maj 2023.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,3 | 10,3 | 10,4 | 10,4 | 10,5 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 83++ | 83 | 83 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 239,9 | 223,1 | 207,1 | 181,9 | 166,1 |
| BDP per capita (v EUR): | 23.286 | 21.567 | 19.953 | 17.418 | 15.798 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 414,9 | 396,1 | 372,0 | 281,7 | 267,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 40.275 | 38.310 | 35.812 | 26.972 | 25.447 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 2,4 | 6,0 | 8,1 | -8,7 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,9 | 11,8 | 12,4 | 14,9 | 17,6 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,5 | 0,1 | 33,5 | 12,0 | -4,6 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -107,8 | -95,3 | -92,6 | -66,1 | -47,5 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 51,7 | 50,4 | 53,6 | 39,3 | 28,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 5,9 | 6,7 | 4,9 | 24,1 | -21,5 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 5,5 | 4,4 | 10,7 | 17,9 | -7,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 7,5 | 7,1 | 6,5 | 5,2 | 2,9 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 102,9+ | 168,8 | 160,8 | 105,2 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 220,5+ | 479,9 | 393,9 | 280,5 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 42 | 41 | 39 | 39 |
| Razred tveganja (op): | / | C | C | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 79 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Delo v Grčiji
Državljani EU za delo v Grčiji ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Državljani držav izven EU pa podobno kot v drugih evropskih državah, potrebujejo dovoljenje za delo in prebivanje v državi.
Največ delovnih mest v Grčiji je na področju turizma in kmetijstva.
Kvalificirani tuji strokovnjaki težko najdejo dobro plačano službo, razen v primeru zaposlitve v velikem ali tujem podjetju. Največ možnosti imajo IT programerji in inženirji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto mesečna plača je v Grčiji januarja 2023 znašala 831,83 EUR, kar je 9.982 EUR na leto, ob upoštevanju 12 izplačil na leto.
Januarja 2023 je povprečna neto plača v Grčiji znašala 960 EUR.
Višina plače zelo variira glede na velikost podjetja. V mikro podjetjih z do 15 zaposlenimi je povprečna neto plača 580 EUR, v malih podjetjih z do 100 zaposlenimi 864 EUR, v srednje velikih podjetjih z več kot 100 zaposlenimi pa 1.045 EUR. V velikih podjetjih z več kot 250 zaposlenimi doseže plača 1.340 EUR. Povprečna neto mesečna plača v javnem sektorju znaša 770 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 7,9 | 3,4 | 2,7 | 2,8 |
| Rast javne potrošnje | -1,5 | -0,5 | -0,5 | -0,5 |
| Rast investicij | 11,6 | 8,5 | 10,0 | 11,0 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Grčija je v letu 2022 izvozila za 53,8 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 82,5 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -28,8 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Grčija največ izvažala nafto in plin, aluminij, farmacevtske izdelke, električno in elektronsko opremo ter strojno opremo.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Italijo (10,4 % od celotnega izvoza), sledijo Bolgarija, Nemčija, Ciper in Turčija.
- Grčija je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, farmacevtske izdelke ter vozila.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Rusije (10,0 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Kitajska, Irak in Italija.
Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 34,8 | Mineralna goriva, olja | 36,6 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 6,2 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 5,3 |
| Električna in elektronska oprema | 6,1 | Farmacevtski izdelki | 4,7 |
| Farmacevtski izdelki | 4,3 | Električna in elektronska oprema | 4,2 |
| Vozila | 3,9 | Stroji, jedrski reaktorji | 4,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Rusija | 10,0 | Italija | 10,4 |
| Nemčija | 9,3 | Bolgarija | 7,8 |
| Kitajska | 8,5 | Nemčija | 6,5 |
| Irak | 7,3 | Ciper | 5,9 |
| Italija | 6,8 | Turčija | 4,6 |
| Slovenija (35. mesto) | 0,4 | Slovenija (23. mesto) | 1,0 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2021 znašale 38,8 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 9,3 %.
- Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2021 znašale 11,9 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala -7,5 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2021 - 2024 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Grčijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 6.718 |
| Luksemburg | 6.412 |
| Nizozemska | 4.613 |
| Švica | 3.029 |
| Francija | 1.446 |
| Italija | 1.394 |
| Belgija | 1.099 |
| ZDA | 821 |
| Združeno kraljestvo | 665 |
| Španija | 651 |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
