Grčija 
Predstavitev gospodarstva Grčije
| Predstavitev gospodarstva Grčije |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Elliniki Dhimokratia / Helenska Republika |
| Mednarodna oznaka | GR/GRC |
| Glavno mesto | Atene |
| Velikost (km2) | 131.957 |
| Prebivalci (mio) | 10,3 |
| Uradni jezik | Grški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Pravoslavci (81 - 90 %), muslimani (2 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +2, (Slovenija +1). Poslovni čas |
| Klicna številka | +30 |
Prebivalstvo Grčije
Grčija ima 10,3 milijona prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Atene z okolico | 3.812.000 |
| Solun | 1.104.000 |
| Patras | 311.000 |
| Heraklion | 304.000 |
| Larisa | 284.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1975 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 25 junija 2023 , naslednje bodo leta 2027. Naslednje predsedniške volitve pa so napovedane ze leto 2025. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. |
Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, januar 2024.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 10,3 | 10,3 | 10,3 | 10,4 | 10,4 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 83 | 82 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 243,6 | 229,1 | 220,1 | 206,0 | 181,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 23.731 | 22.232 | 21.280 | 19.839 | 17.384 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 431,6 | 411,6 | 390,3 | 384,0 | 294,9 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 42.060 | 39.952 | 37.742 | 36.980 | 28.240 |
| Rast BDP (v %): | 2,6 | 2,4 | 2,0 | 5,7 | 8,1 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 10,2 | 10,3 | 11,1 | 12,5 | 14,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,6 | -0,4 | -6,5 | 33,5 | 11,9 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -95,2 | -87,6 | -81,8 | -93,4 | -66,1 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 53,4 | 51,6 | 49,5 | 53,8 | 39,3 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,5 | 3,5 | 3,7 | 6,2 | 24,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,6 | 3,4 | 2,1 | 7,7 | 18,1 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | 5,3 | 4,8 | 4,6 | 7,5 | 5,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 144,8+ | 222,0 | 168,8 | 160,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 298,7+ | 417,8 | 479,9 | 393,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 37 | 42 | 41 | 39 |
| Razred tveganja (op): | / | B | C | C | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 79 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-sept 2024 (posodobljeno november 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU; Factiva, september 2024.
Socialni in okoljski kazalniki Grčije
Če vas zanima stanje Grčije na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Grčiji
Državljani EU za delo v Grčiji ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Državljani držav izven EU pa podobno kot v drugih evropskih državah, potrebujejo dovoljenje za delo in prebivanje v državi.
Največ delovnih mest v Grčiji je na področju turizma in kmetijstva.
Kvalificirani tuji strokovnjaki težko najdejo dobro plačano službo, razen v primeru zaposlitve v velikem ali tujem podjetju. Največ možnosti imajo IT programerji in inženirji.
Povprečna in minimalna bruto plača
Uradna minimalna bruto mesečna plača v Grčiji januarja 2024 ostaja nespremenjena pri 910 EUR v primerjavi z Q3 2023. Za primerjavo: v obdobju Q1 2023 je minimalna bruto plača znašala 831,83 EUR.
Povprečna mesečna neto plača v Grčiji je januarja 2024 znašala približno 1.060,45 EUR. Dejanska višina plače zelo varira glede na velikost podjetja.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | 2026* | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,6 | 2,1 | 2,2 | 2,3 |
| Rast javne potrošnje | 1,4 | 0,1 | -0,1 | 1,0 |
| Rast investicij | 4,0 | 6,6 | 8,4 | 8,7 |
(*) EIU napoved.
Vir: EIU; Factiva, september 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Grčija je v letu 2023 izvozila za 48,9 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 82,8 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -33,8 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Grčija največ izvažala nafto in plin, farmacevtske izdelke, aluminij, strojno opremo ter električno in elektronsko opremo.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Italijo (11,6 % od celotnega izvoza), sledijo Bolgarija, Nemčija, Ciper in Španija.
- Grčija je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Nemčije (10,5 % od celotnega uvoza), sledijo Kitajska, Italija, Irak in Nizozemska.
Grčija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 27,5 | Mineralna goriva, olja | 32,3 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,0 | Farmacevtski izdelki | 5,5 |
| Električna in elektronska oprema | 6,8 | Aluminij in aluminijasti izdelki | 5,2 |
| Vozila | 6,0 | Stroji, jedrski reaktorji | 4,4 |
| Farmacevtski izdelki | 4,9 | Električna in elektronska oprema | 4,4 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 10,5 | Italija | 11,6 |
| Kitajska | 8,3 | Bolgarija | 6,9 |
| Italija | 8,2 | Nemčija | 6,7 |
| Irak | 6,3 | Ciper | 6,5 |
| Nizozemska | 6,0 | Španija | 4,1 |
| Slovenija (45. mesto) | 0,3 | Slovenija (29. mesto) | 0,8 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Grčiji so v letu 2022 znašale 46,9 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 9,4 %.
- Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2022 znašale 15,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala -4,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Grčiji 2022 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji v Grčijo
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Nemčija | 6.718 |
| Luksemburg | 6.412 |
| Nizozemska | 4.613 |
| Švica | 3.029 |
| Francija | 1.446 |
| Italija | 1.394 |
| Belgija | 1.099 |
| ZDA | 821 |
| Združeno kraljestvo | 665 |
| Španija | 651 |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
