Grčija

Predstavitev gospodarstva Grčije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Elliniki Dhimokratia / Helenska republika

GR / GRC

Atene

131.957

10,8 (ocena 2018)

Grški

Pravoslavna 98 %, muslimani 1,3 %, ostali 0,7 %

16.568 EUR (2018)

Evro (EUR)

Slovenija +1

+ 30



 

Večja mesta

 
Večja mesta Število prebivalcev 
Atene z okolico 3.812.000
Solun 1.104.000
Patras 311.000
Heraklion 304.000
Larisa 284.000
 

 

Politični sistem

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1975

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so bile 20. septembra 2015. Naslednje parlamentarne volitve bodo potekale predvidoma septembra 2019.

Vodstvo države:

Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. Prokopis Pavlopoulos, nekdanji minister za notranje zadeve iz desnosredinske stranke Nova demokracija (ND), je bil izvoljen 18. februarja 2015. 

Izvršilna oblast:

Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. Alexis Tsipras iz levičarske stranke Siriza (koalicija radikalne levice) je ponovno prisegel kot predsednik vlade dne 23. septembra 2015. Siriza vlada v koaliciji z Neodvisnimi Grki (AE).

 

Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, februar 2019.

 

Gospodarska politika vlade


Prejšnja vlada v sestavi Nove demokracije in PASOK-a, je podobno kot že dve njeni predhodnici, uvedla drakonske varčevalne ukrepe. Prav tako je uvedla fiskalne in nekatere strukturne gospodarske reforme, da bi izpolnila pogoje reševalnih paketov pomoči EU in IMF v višini 240 mlrd EUR. Vendar pa se je izvajanje teh ukrepov izkazalo za težavno in vlada je padla. Po sedmih mesecih konfrontacij z upniki Grčije je vlada pod vodstvom Syrize izpogajala nov triletni program evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki je povzročil razkol v vladajoči stranki in posledično nenadne predčasne volitve.
Grčija je avgusta 2018 izstopila iz tretjega programa, ki ga financira ESM, a ima kljub temu še vedno velike politične omejitve. Javnofinančni dolg je za leto 2018 ocenjen na 184 % BDP, prav tako pa ima Grčija dolgove do uradnih upnikov (EU in MDS). Zato je zelo malo verjetno, da bi prišlo do odpisa dolga, kot se je zgodilo leta 2012.

V letu 2018 je imela Grčija 0,8 % inflacijo. V letu 2019 je napovedana inflacija v višini 0,9 %, v letu 2020 1 % in v letu 2021 1,5 %.

Stopnja brezposelnosti je v letu 2018 dosegla 19,2 %, v letu 2019 pa naj bi znašala 18,1 %. Za leto 2020 je napovedana 17 %, za leto 2021 pa 15,8 % stopnja brezposelnosti.

Povprečna mesečna plača v Grčiji je v letu 2018 znašala 1.092 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa znaša 758 EUR.


Vir: EIU; Factiva, februar 2019.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge