Grčija

Predstavitev gospodarstva Grčije


Predstavitev države

Uradni naziv:

Mednarodna oznaka:

Glavno mesto:

Velikost (km2):

Prebivalci (mio):

Uradni jezik:

Vera:

BDP na prebivalca:

Denarna enota:

Čas:

Klicna številka:

Elliniki Dhimokratia / Helenska republika

GR / GRC

Atene

131.957

10,5

Grški

Pravoslavni 81 -90 %, muslimani 2 %, ateisti 4-15 %.

17.517 EUR (2018)

Evro (EUR)

Slovenija +1

+ 30



 

Večja mesta

 
Večja mesta Število prebivalcev 
Atene z okolico 3.812.000
Solun 1.104.000
Patras 311.000
Heraklion 304.000
Larisa 284.000
 

 

Politični sistem

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1975

Zakonodajna oblast:

Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta.

Volitve:

Zadnje parlamentarne volitve so potekale 7. julija 2019. Zmagala je konservativna Nova demokracija, ki jo vodi Kiriakos Micotakis. Nova demokracija si je priborila več kot 150 sedežev v 300 članskem parlamentu, saj je od volivcev prejela 39,8 % glasov. 

Vodstvo države:

Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. Prokopis Pavlopoulos, nekdanji minister za notranje zadeve iz desnosredinske stranke Nova demokracija (ND), je bil izvoljen 18. februarja 2015. 

Izvršilna oblast:

Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. Od leta 2015 je grško vlado vodil Alexis Tsipras iz levičarske stranke Siriza. Po porazu na volitvah 7.7.2019 ga je zamenjal Kiriakos Micotakis iz Nove demokracije.

 

Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).


Vir: EIU; Factiva, september 2019.

 

Gospodarska politika vlade


Vlada v sestavi Nove demokracije in PASOK-a, je podobno kot že dve njeni predhodnici, uvedla drakonske varčevalne ukrepe. Prav tako je uvedla fiskalne in nekatere strukturne gospodarske reforme, da bi izpolnila pogoje reševalnih paketov pomoči EU in IMF v višini 240 mlrd EUR. Vendar pa se je izvajanje teh ukrepov izkazalo za težavno in vlada je padla. Po sedmih mesecih konfrontacij z upniki Grčije je vlada pod vodstvom Syrize izpogajala nov triletni program evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki je povzročil razkol v vladajoči stranki in posledično nenadne predčasne volitve.
Grčija je avgusta 2018 izstopila iz tretjega programa, ki ga financira ESM, a ima kljub temu še vedno velike politične omejitve. Javnofinančni dolg je za leto 2018 ocenjen na 184 % BDP, prav tako pa ima Grčija dolgove do uradnih upnikov (EU in MDS). Zato je zelo malo verjetno, da bi prišlo do odpisa dolga, kot se je zgodilo leta 2012.

V letu 2018 je imela Grčija 0,8 % inflacijo, enaka stopnja je napovedana tudi za leto 2019. V letu 2020 naj bi inflacija dosegla 1,1 %, v letu 2021 pa 1,5 %.

Stopnja brezposelnosti je v letu 2018 dosegla 19,4 %, v letu 2019 pa naj bi znašala 18,1 %. Za leto 2020 je napovedana 17,3 %, za leto 2021 pa 16 % stopnja brezposelnosti.

Povprečna mesečna plača v Grčiji je v letu 2018 znašala 1.092 EUR, minimalna bruto mesečna plača pa znaša 758 EUR.


Vir: EIU; Factiva, september 2019.


 

Poglejte si tudi:

Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarske panoge