Grčija 
Predstavitev gospodarstva Grčije
Predstavitev države
|
Uradni naziv: Mednarodna oznaka: Glavno mesto: Velikost (km2): Prebivalci (mio): Uradni jezik: Vera: BDP na prebivalca: Denarna enota: Čas: Klicna številka: |
Elliniki Dhimokratia / Helenska republika GR / GRC Atene 131.957 10,4 Grški Pravoslavni 81 -90 %, muslimani 2 %, ateisti 4-15 %. 17.857 EUR (2019) Evro (EUR) Slovenija +1 + 30 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Atene z okolico | 3.812.000 |
| Solun | 1.104.000 |
| Patras | 311.000 |
| Heraklion | 304.000 |
| Larisa | 284.000 |
Politični sistem
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1975 |
|
Zakonodajna oblast: |
Enodomni parlament (Vouli) šteje 300 članov, ki se izvolijo neposredno po proporcionalni zastopanosti za štiriletno mandatno obdobje. Možna je predčasna razpustitev parlamenta. |
|
Volitve: |
Zadnje parlamentarne volitve so potekale 7. julija 2019. Zmagala je konservativna Nova demokracija, ki jo vodi Kiriakos Micotakis. Nova demokracija si je priborila več kot 150 sedežev v 300 članskem parlamentu, saj je od volivcev prejela 39,8 % glasov. Naslednje parlamentarne volitve bodo leta 2023. |
|
Vodstvo države: |
Predsednika, ki je brez izvršilnih pooblastil, izvoli parlament za petletno mandatno obdobje. Katerina Sakellaropoulou, bivša sodnica, je bila izvoljena 22. januarja 2020. |
|
Izvršilna oblast: |
Svet ministrov, ki je odgovoren parlamentu, vodi predsednik vlade, ki ga imenuje predsednik na podlagi zmožnosti za pridobitev podpore v parlamentu. Od julija 2019 grško vlado vodi Kiriakos Micotakis iz Nove demokracije. |
Grčija je članica EU (European Union), vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in WTO (World Trade Organization).
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Gospodarska politika vlade
Vlada v sestavi Nove demokracije in PASOK-a, je podobno kot že dve njeni predhodnici, uvedla drakonske varčevalne ukrepe. Prav tako je uvedla fiskalne in nekatere strukturne gospodarske reforme, da bi izpolnila pogoje reševalnih paketov pomoči EU in IMF v višini 240 mlrd EUR. Vendar pa se je izvajanje teh ukrepov izkazalo za težavno in vlada je padla. Po sedmih mesecih konfrontacij z upniki Grčije je vlada pod vodstvom Syrize izpogajala nov triletni program evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), ki je povzročil razkol v vladajoči stranki in posledično nenadne predčasne volitve.
Leta 2012 je Grčija prestrukturirala svoj javni dolg in tako zmanjšala vrednost deležev upnikov zasebnega sektorja za 107 mlrd EUR. EIU ne pričakuje nadaljnjega odpisa dolga. Zdaj, ko je Grčija zapustila program, je podvržena okrepljenemu nadzornemu režimu s strani upnikov v euro-območju.
Vir: EIU; Factiva, marec 2020.
Poglejte si tudi:
