Grčija

Prodaja v Grčijo


Kako prodajati v Grčijo?
 
Predstavljamo vsebine:
Gospodarska politika vlade
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Tržne poti, distribucija
Spletna prodaja v Grčiji
Javna naročila
Sejmi 
Plačevanje
Transport in logistika
Poslovni imeniki in koristne povezave
 

Gospodarska politika vlade

Ponovna izvolitev stranke ND za drugi mandat, daje vlagateljem zagotovilo, da bo Grčija v naslednjih 4 letih ostala na poti reform.

Kratkoročno se bo vlada osredotočila predvsem na izvajanje svojega programa reform za čim večjo porabo nepovratnih sredstev in posojil iz sklada EU za oživitev gospodarstva, ter na gospodarske izzive, ki sta jih povzročila vojna v Ukrajini in konflikt na Bližnjem vzhodu.

Srednjeročno ostajajo glavni izzivi ekonomske politike diverzifikacija gospodarske dejavnosti za zmanjšanje odvisnosti od turizma, odprava birokracije, izboljšanje konkurenčnosti, ter krepitev javnih financ.
  

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč 

Grški potrošniki so postali izjemno cenovno občutljivi. Osredotočeni so na najboljšo možno ceno, ugodne ponudbe in popuste. Grški potrošniki si vse bolj prizadevajo podaljšati življenjsko dobo izdelkov s popravili in ne z nakupom novih.

Vedno več Grkov se odloča za spletno nakupovanje, saj jim spletna trgovina ponuja možnosti varnega nakupovanja, primerjanja cen in izbiro izdelkov po nižjih stroških.
 

Tržne poti, distribucija

Distributerji delujejo tako v maloprodajnem kot v veleprodajnem sektorju.  Večina distributerjev in uvoznikov ima sedež v Atenah, Pireju ali Solunu, ter podružnice ali agente, ki pokrivajo preostali del države.
 
Za grško trgovino na drobno in debelo so značilna majhna, družinska podjetja, ki se ukvarjajo s specializirano vrsto blaga. Ker je likvidnost zelo omejena, mnoga podjetja težko financirajo nakupe.
 
V Grčiji deluje le malo velikih nakupovalnih središč.
Tudi maloprodajne trgovine izven turističnih destinacij so nedavno dobile možnost, da poslujejo tudi ob nedeljah. 
 
Segment hipermarketov v Grčiji ustvari približno 1,6 mlrd EUR letno. Edini konkurent v segmentu je Greek Supermarkets Sklavenitis SA.
Supermarketi ustvarilo letno okoli 8 mlrd EUR prihodkov, glavni konkurent v tem segmenti je Alfa-Beta Vassilopoulos SA, ki ima na trgu približno 30 % tržni delež.
 
V zadnjem času največjo rast prodaje beležijo diskontni trgovci, ki letno ustvarijo približno 2,2 mlrd EUR prihodkov. Lidl Hellas & Co EE je med diskontnimi trgovci največji in ima približno 85 % tržni delež.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih 

 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2023)
Hellenic Hypermarkets Sklavenitis S.A. 3.786,27
Alfa Beta Vassilopoulos Single Member S.A. 2.020,37
Metro S.A. 1.519,84
Quest Holdings SA 1.083,90
Jumbo SA 997,28
Masoutis D. Supermarket S.A. 941,74
Dixons South - East Europe S.A. Trade And Ind. Company Of Electrical Information Telecom. 781,62


Spletna prodaja v Grčiji

Po napovedih eCommerce DB, se bo grška spletna prodaja v letu 2024 povečala za 13,4 % in dosegla 9.954,9 mio USD ali približno 9,2 mlrd EUR.

Spletna prodaja v Grčiji predstavlja 7,4 % delež v skupni maloprodaji. Ta delež naj bi se do leta 2028 povečal na 10,5 %.

Po napovedih naj bi se spletna prodaja v Grčiji v prihodnjih 5 letih povečevala 10,5 % povprečni letni stopnji, ter v letu 2028 dosegla vrednost 14.837,9 mio USD ali približno 13,7 mlrd EUR.
 
Največji segment spletnega trga v Grčiji predstavljajo izdelki za zabavo in prosti čas. Ta segment je v letu 2023 predstavljal 26,9 % prihodkov grškega e-trgovine.


Sledijo:
  • elektronika (20,5 %)
  • moda (16,8 %)
  • pohištvo in oprema za dom (11,7 %)
  • izdelki za osebno nego (9,5 %)
  • DIY – naredi si sam izdelki (8,9 %)
  • živila (5,6 %).
 

Največje spletne trgovine v Grčiji po prihodkih v letu 2023 

  • shein.com (227 mio USD ali 210 mio EUR)
  • public.gr (135 mio USD ali 124,8 mio EUR)
  • zara.com (97 mio USD ali 89,7 mio EUR)  
  • plaisio.gr (95 mio USD ali 87,9 mio EUR)
  • praktiker.gr (80 mio USD ali 74 mio EUR)
  
 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi
 

Javna naročila 

  

Sejmi

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v medsebojni pogodbi, vse pa je odvisno od stopnje zaupanja med partnerjema. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil.
 
Večina grških podjetij pri trgovanju z B2B strankami ne uporablja e-računov, zelo pa so naklonjeni kreditnemu plačevanju. 
 
Povprečni plačilni pogoji znašajo 60 dni. Najdaljši so v tekstilni in strojni industriji, kjer znašajo 90 dni, najkrajši pa v storitvenem sektorju, kjer je povprečje 45 dni.



Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika 

Grčija ima približno 40.000 km cest, od tega je 31.000 km del regionalnega omrežja, preostalih 9.000 km pa predstavlja glavno cestno omrežje.
Cestni prevoz se uporablja za transport blaga, ki se prevaža znotraj države, medtem ko se za večino izvoženega/uvoženega blaga uporablja pomorski promet.

Glavna pristanišča so Pirej (glavno pristanišče večjega območja Aten), Patras (glavno izhodišče za destinacije ob Jadranu) in Solun (glavno pristanišče za tovorni promet na Balkan).

Grčija ima 2.500 km železnice na dveh glavnih progah: Atene-Solun in Atene-Korint-Patras-Kalamata. Državna železniška družba Hellenic Railways je v sodelovanju z EU začela s postopnim programom posodobitve in širitve obstoječe mreže. Železniški promet predstavlja 4 % potniškega in 1 % tovornega prometa.

Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave


Viri:

  • Factiva
  • EIU
  • eCommerce DB
  • MarketLine Industry Profiles
     

Posodobljeno: julij 2024.


Poglejte si tudi: