Grčija

Prodaja v Grčijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Po gospodarski krizi so grški potrošniki korenito spremenili svoje potrošniške navade in postali izjemno cenovno občutljivi. Zmanjšali so porabo in se osredotočili na najboljšo možno ceno, ugodne ponudbe in popuste. Grški potrošniki si vse bolj prizadevajo podaljšati življenjsko dobo izdelkov s popravili in ne z nakupom novih.

Vedno več Grkov se odloča za spletno nakupovanje, saj jim spletna trgovina ponuja možnosti primerjanja cen in izbiro izdelkov po nižjih stroških.
 

Tržne poti, distribucija

Pri uvozu v Grčijo imajo veliko vlogo prodajni zastopniki in distributerji.
Distribucijske pogodbe običajno zagotavljajo izključne prodajne pravice za določena okrožja ali celotno državo. Distributerji poslujejo na debelo, ponekod pa tudi na drobno. Uvozniki imajo običajno sedež v Atenah, Pireju ali Solunu, ter podružnice, agente in trgovske potnike, ki pokrivajo preostalo državo. V nekaterih primerih se manjši uvozniki združijo v zadruge, a kljub temu težko konkurirajo tujim distribucijskim podjetjem, na katere ne vpliva pomanjkanje financiranja ali nadzor kapitala.
 
Prodaja v supermarketih se je v Grčiji v letu 2019 povečala za 2 % in dosegla 8,5 mlrd EUR. Po napovedih se bo v prihodnjih petih letih prodaja v supermarketih povečevala po 4 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 10,1 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je lokalno trgovsko podjetje Supermarkets Sklavenitis, ki je imelo v letu 2019 29 % tržni delež.
 
Prodaja v diskontnih trgovinah se je v Grčiji v letu 2019 povečala za 3 % in dosegla 1,3 mlrd EUR. Po enaki, 3 % povprečni letni stopnji naj bi prodaja v diskontih rasla tudi v prihodnjih petih letih. Največji konkurent med diskontnimi trgovci je Lidl Hellas, ki je imel v letu 2019 80 % tržni delež. Nemška diskontna veriga je v svoje grško poslovanje v letu 2019 vložila 120 mio EUR, v letu 2020 pa predvidena investicija znaša 160 mio EUR. Lidl širi svojo prodajno mrežo po državi, s posebnim poudarkom na turističnih destinacijah in otokih. Poleg ustanavljanja novih prodajnih mest so naložbe usmerjene tudi v namestitev pekarn v vseh prodajnih mestih.
 

Spletna prodaja


Spletna prodaja je v Grčiji v letu 2019 presegla 2 mlrd EUR. Po napovedih bo v prihodnjih petih letih rasla po 10,6 % povprečni letni stopnji. Povečana uporaba pametnih telefonov in spletnih aplikacij pa spodbuja tudi rast spletne trgovine preko mobilnih telefonov. Ta je v Grčiji v letu 2019 zrasla za 23 % in dosegla 677 mio EUR, po napovedih naj bi v letu 2024 dosegla že 1,6 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je Alfa-Beta Vassilopoulos, ki s svojo aplikacijo AB click2shop omogoča nakup hrane in pijače preko telefona.
 
 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR
Hellenic Hypermarkets Sklavenitis S.A. 2.333,54
Alfa - Beta Vassilopoulos Single Member S.A. 1.955,13
Lidl Hellas & Sia O.E. 1.476,43
Metro S.A. 1.171,88
Jumbo SA 988,28
Masoutis D. Supermarket S.A. 789,37
Quest Holdings SA 578,80
 
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v medsebojni pogodbi, vse pa je odvisno od stopnje zaupanja med partnerjema. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil.
 
Večina grških podjetij pri trgovanju z B2B strankami ne uporablja e-računov, zelo pa so naklonjeni kreditnemu plačevanju. 
 
Povprečni plačilni pogoji so v letu 2019 znašali 66 dni. Najdaljši so v tekstilni in strojni industriji, kjer znašajo 90 dni, najkrajši pa v storitvenem sektorju, kjer je povprečje 45 dni. Povprečna zamuda pri plačilih je v letu 2019 znašala 17 dni.



Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Grčijo na 39. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Grški transportni sektor je v obdobju 2015-2019 rasel po 9,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 5,7 mlrd EUR.
 
Največ prometa se v Grčiji odvija po morju. Segment pomorskega transporta je v letu 2019 v Grčiji ustvaril prihodke v višini 2,9 mlrd EUR, kar predstavlja 50,5 % celotne vrednosti sektorja. Segment cestnega transporta je v tem obdobju ustvaril prihodke v višini 2,8 mlrd EUR ali 48,9 % celotne vrednosti sektorja. Cestni in pomorski transport sta bila v letu 2019 najuspešnejša segmenta v grškem transportnem sektorju, predvsem zaradi široke uporabe pri ponudnikih storitev. Oba segmenta sta stroškovno bolj učinkovita v primerjavi z alternativami. Tudi infrastruktura, potrebna za ta dva segmenta, je lahko dostopna.
 
Analitiki napovedujejo, da bo grški transportni sektor v obdobju 2020-2024 rasel po 5,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 ustvaril vrednost 6,9 mlrd EUR. Izbruh pandemije COVID-19 bo v letu 2020 v veliki meri vplival na industrijo. Poraba bencina je v času pandemije drastično upadla, saj so številna večja mesta po svetu uvedla stroge blokade, ki prepovedujejo nepotrebno gibanje. Poleg tega so se cene nafte znatno znižale. To bi lahko izboljšalo operativne marže ponudnikov prevoznih storitev. A zaradi pandemije morajo ponudniki upoštevati strožja pravila in ukrepe za svoje osebje in procese, kar lahko poveča stroške. Kasnejša gospodarska recesija bi lahko zmanjšala tudi povpraševanje po prevoznih storitvah.



Tržna segmentacija za leto 2019
 
Segment Odstotek
Pomorski transport 50,5 %
Cestni transport 48,9 %
Letalski transport 0,3 %
Železniški transport 0,3 %
 

Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno september 2020.

_