Grčija

Prodaja v Grčijo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Po gospodarski krizi so grški potrošniki korenito spremenili svoje potrošniške navade in postali izjemno cenovno občutljivi. Zmanjšali so porabo in se osredotočili na najboljšo možno ceno, ugodne ponudbe in popuste. Grški potrošniki si vse bolj prizadevajo podaljšati življenjsko dobo izdelkov s popravili in ne z nakupom novih.

Vedno več Grkov se odloča za spletno nakupovanje, saj jim spletna trgovina ponuja možnosti primerjanja cen in izbiro izdelkov po nižjih stroških.
 

Tržne poti, distribucija

Grški maloprodajni trg se zmanjšuje, kar je posledica krize in fiskalnih prilagoditev, kar je močno vplivalo na povpraševanje in na sektor. Grki iščejo ugodne cene, vse bolj pa se odločajo za nakup v bližnjih trgovinah. Majhne in preproste lokalne prodajalne potrošnikom pomagajo prihraniti čas in denar in omejijo nakupe le na najnujnejše izdelke.

Gospodarska kriza je povzročila spremembo tudi v prehranjevalnih navadah Grkov, ki vse manj naročajo hrano in jo več pripravljajo in uživajo doma. Ti premiki v vedenju potrošnikov so preoblikovali tudi postavitve v trgovinah, saj so pakirani prigrizki in hladne pijače postali lažje dostopni, v trgovinah pa so se povečale tudi možnosti za pripravo hrane.

Prodaja v hipermarketih je v zadnjih letih upadla, medtem ko se je povečala prodaja v supermarketih in diskontnih prodajalnah. Hipermarketi so postali za potrošnike preveč oddaljeni, medtem ko so supermarketi hitro sledili trendom in se preoblikovali v manjše, priročne in lokacijsko bolj dostopne trgovine. Zvestoba potrošnikov do znanih blagovnih znamk je oslabljena, povečuje pa se število trgovskih blagovnih znamk, ki so njihove cenejše imitacije. Še vedno so zelo razširjeni tudi majhni neodvisni trgovci, ki jih oskrbujejo regionalni trgovci na debelo.

Spletna maloprodaja v Grčiji je v zadnjih petih letih rasla po 10,5 % povprečni letni stopnji in v letu 2017 dosegla vrednost 1,7 mlrd EUR. Naraščajoče število uporabnikov interneta v Grčiji je spodbudilo spletno nakupovanje. Več kot 45 % uporabnikov interneta je v letu 2017 opravilo spletni nakup. Nadzor kapitala, ki v državi velja od julija 2015, je povzročil upočasnitev sektorja, saj je bila možnost mednarodnih nakupov omejena. Mednarodni nakupi so se v letih 2016 in 2017 zmanjšali, ker so mednarodna plačila iz grškega bančnega sistema odvisna od dnevne in mesečne omejitve kapitala za vsako sistemsko banko. Poleg tega je zmanjšanje porabe gospodinjstev povzročilo, da je spletna maloprodaja nadomestila potrošnjo v trgovivinah, namesto da bi se povečala sama po sebi. Približno 30 % grških spletnih kupcev kupuje v Združenem kraljestvu, na Kitajskem in v ZDA.

Grki na spletu največ kupujejo električne in elektronske potrošne izdelke. Ta segment je v letu 2017 ustvaril 619,5 mio EUR prihodkov, kar predstavlja 38 % celotne vrednosti spletne maloprodaje. Segment oblačil je v letu 2017 prispeval 19,9 % vrednosti celotne spletne maloprodaje. Analitiki napovedujejo, da bo grška spletna maloprodaja v prihodnjih petih letih rasla po 7,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2022 ustvarila vrednost 2,2 mlrd EUR. Grška spletna maloprodaja v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami precej zaostaja, zato je še dovolj možnosti za rast.
 
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2017)
Alfa - Beta Vassilopoulos S.A. 2.157,77
Lidl Hellas & Sia O.E. 1.341,67
Metro S.A. 1.071,94
Masoutis D. Supermarket S.A. 785,85
Jumbo SA 708,74
Hellenic Hypermarkets Sklavenitis S.A. 674,13
Pente S.A. 498,15
 
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v medsebojni pogodbi, vse pa je odvisno od stopnje zaupanja med partnerjema. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil.
 
Večina grških podjetij pri trgovanju z B2B strankami ne uporablja e-računov, zelo pa so naklonjeni kreditnemu plačevanju. V letu 2018 je delež B2B prodaje na kredit pri tujih strankah znašal 39,9 %.
 
Povprečni plačilni pogoji znašajo 52 dni. Najdaljši so v tekstilni in strojni industriji, kjer znašajo 90 dni, najkrajši pa v storitvenem sektorju, kjer je povprečje 45 dni. Povprečna zamuda pri tujih plačilih je bila v Grčiji v letu 2018 14 dni. Povprečno število dni za plačilo računa v letu 2018 je bilo 76 dni, kar je največ v Evropski uniji. 


Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport

Svetovni gospodarski forum (WEF) uvršča Grčijo na 41. mesto z vidika razvitosti infrastrukture in logističnih storitev.
 
Grški transportni sektor je v zadnjih petih letih rasel po 5,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2017 dosegel vrednost 3,8 mlrd EUR. Največ transporta v Grčiji poteka po cestah. Ta segment je v letu 2017 ustvaril prihodke v višini 2,8 mlrd EUR, kar predstavlja 75,1 % celotne vrednosti sektorja. Pomemben segment je tudi pomorski transport, ki je v letu 2017 ustvaril 885 mio EUR prihodkov ali 24,1 % celotne vrednosti sektorja.

Kot večina evropskih držav tudi Grčija trguje predvsem s sosednjimi in bližnjimi državami. Nemčija, Turčija, Italija, Bolgarija in Ciper so za Grčijo pomembne trgovinske partnerice. Pomorski tovorni promet je v Grčiji bolj izrazit v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Grčija ima izredno veliko število otokov, njihovo število se giblje od 1.200 do 6.000, odvisno od minimalne velikosti, ki jo je treba upoštevati. Število naseljenih otokov pa je med 166 in 227. Za dostop do teh otokov se uporablja letalski in pomorski transport. Grčija se nahaja na najbolj južni točki Evrope in leži med tremi celinami, Evropo, Azijo in Afriko. To je strateška lokacija za mednarodne pomorske poti in Grčija je pomembna pomorska država v regiji.

Analitiki napovedujejo, da bo grški transportni sektor v prihodnjih petih letih rasel po 5,9 % povprečni letni stopnji in v letu 2022 ustvaril vrednost 4,6 mlrd EUR. Napovedana rast BDP, rast zasebne potrošnje in naložbe bodo spodbudile okrevanje gospodarstva. To bo spodbudilo domače povpraševanje in skupaj s projekcijami naraščanja svetovne trgovine povečalo tudi rast grškega transportnega sektorja.

Tržna segmentacija za leto 2017
 
Segment Odstotek
Cestni transport 75,1 %
Pomorski transport 24,1 %
Letalski transport 0,5 %
Železniški transport 0,3 %
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:



Posodobljeno februar 2019.