Grčija 
Prodaja v Grčijo
Gospodarska politika vlade
Grčija je avgusta 2018 izstopila iz svojega tretjega programa gospodarskega prilagajanja, vendar zanjo še vedno veljajo okrepljeni nadzorni režimi s strani upnikov euro območja. Kriza javnega zdravja, povezana s korona virusom, je začasno ustavila dogovorjene fiskalne cilje in nekatere strukturne reforme.Kratkoročno se bo vlada osredotočila na izvajanje svojega programa reform, da bi čim bolj izkoristila nepovratna sredstva in posojila v okviru sklada EU za okrevanje ter se odzvala na gospodarske izzive, ki jih je ustvarila vojna v Ukrajini.
Srednje- do dolgoročno bodo glavni izzivi postaviti grške javne finance na trajnostno osnovo, diverzifikacija gospodarske dejavnosti za zmanjšanje prekomerne odvisnosti od turizma, izboljšanje poslovnega okolja, oživitev programa privatizacije in zmanjšanje še vedno visokih ravni neaktivnosti grških bank.
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Po gospodarski krizi so grški potrošniki korenito spremenili svoje potrošniške navade in postali izjemno cenovno občutljivi. Zmanjšali so porabo in se osredotočili na najboljšo možno ceno, ugodne ponudbe in popuste. Grški potrošniki si vse bolj prizadevajo podaljšati življenjsko dobo izdelkov s popravili in ne z nakupom novih.Vedno več Grkov se odloča za spletno nakupovanje, saj jim spletna trgovina ponuja možnosti varnega nakupovanja, primerjanja cen in izbiro izdelkov po nižjih stroških.
Tržne poti, distribucija
Pri uvozu v Grčijo imajo veliko vlogo prodajni zastopniki in distributerji. Distribucijske pogodbe običajno zagotavljajo izključne prodajne pravice za določena okrožja ali celotno državo. Distributerji poslujejo na debelo, ponekod pa tudi na drobno. Uvozniki imajo običajno sedež v Atenah, Pireju ali Solunu, ter podružnice, agente in trgovske potnike, ki pokrivajo preostalo državo. V nekaterih primerih se manjši uvozniki združijo v zadruge, a kljub temu težko konkurirajo tujim distribucijskim podjetjem, na katere ne vpliva pomanjkanje financiranja ali nadzor kapitala.Za grško trgovino so značilna majhna, družinska podjetja, ki ponujajo ozek nabor izdelkov. Vrednost prodaje se je v tem segmentu v letu 2021 povečala za 1 % in dosegla 6,6 mlrd EUR. V prihodnjih 5 letih naj bi ta segment rasel po 1 % povprečni letni stopnji in v letu 2026 dosegel vrednost 7 mlrd EUR.
Segment hipermarketov je v Grčiji v letu 2021 beležil 5 % rast prodaje, ki je dosegla 1,6 mlrd EUR. Greek Supermarkets Sklavenitis SA je edini konkurent v tem segmentu. Po napovedih analitikov naj bi segment hipermarketov v prihodnjih 5 letih rasel po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegel vrednost 1,8 mlrd EUR.
Supermarketi so v Grčiji v letu 2021 povečali prodajo za skromnih 0,4 % na 7,7 mlrd EUR. Alfa-Beta Vassilopoulos SA je vodilni konkurent v tem segmentu in je imel v letu 2021 28 % tržni delež. Segment supermarketov naj bi v prihodnjih 5 letih rasel po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegel vrednost 8,5 mlrd EUR.
Največjo rast prodaje so v letu 2021 dosegli diskontni trgovci, saj se jim je prodaja povečala za 8 % na 2,1 mlrd EUR. Lidl Hellas & Co EE je med diskontnimi trgovci največji in je imel v letu 2021 84 % tržni delež. Po napovedih bo prodaja v diskontnih trgovinah v prihodnjih 5 letih rasla po 4 % povprečni letni stopnji (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 2,6 mlrd EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Hellenic Hypermarkets Sklavenitis S.A. | 3.548,16 |
| alfa Beta Vassilopoulos Single Member S.A. | 2.272,98 |
| Metro S.A. | 1.498,77 |
| Masoutis D. Supermarket S.A. | 993,93 |
| Quest Holdings SA | 992,09 |
| Jumbo SA | 901,09 |
| Pente S.A. | 576,15 |
Spletna prodaja v Grčiji
Spletna maloprodaja se je v Grčiji v letu 2021 povečala za 15 % in dosegla 4 mlrd EUR.Največji tržni delež na trgu imajo trgovci, ki svoje izdelke prodajajo preko spletnih tržnic. Njihov tržni delež je v letu 2021 znašal 12 %.
Rast spletne prodaje se je v Grčiji v letu 2021 znatno upočasnila, a se je spletna prodaja kljub temu vrednostno povečala za več kot četrtino. Dejstvo, da je bila stopnja penetracije e-trgovine v številnih kategorijah pred začetkom pandemije relativno nizka po zahodnoevropskih standardih, je bilo glavno gonilo rasti. Vpliv pandemije COVID-19 je bil še posebej izrazit v segmentu oblačil in obutve, kjer se je delež spletne prodaje v letu 2020 skoraj potrojil in se še naprej povečeval tudi v letu 2021.
Omejitveni ukrepi, kot posledica epidemije, so grške potrošnike preusmerili v spletno nakupovanje, da katerega so bili pred tem precej zadržani. Glavni razlog za to je bil strah pred posredovanjem podatkov o plačilnih karticah spletnim trgovcem, zaradi nevarnosti goljufij.
Analitiki napovedujejo, da bo spletna prodaja v Grčiji v prihodnjih 5 letih rasla po 8 % povprečni letni stopnji (oziroma 7 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 6 mlrd EUR.
Spletni ponudniki v Grčiji:
- Amazon.com Inc
- E-Shop GR AE
- House Market SA
- Plaisio Computers SA
- Publicworld SA
- Skroutz SA
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
O rokih in načinu plačila se stranki dogovorita v medsebojni pogodbi, vse pa je odvisno od stopnje zaupanja med partnerjema. V uporabi so vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil.Večina grških podjetij pri trgovanju z B2B strankami ne uporablja e-računov, zelo pa so naklonjeni kreditnemu plačevanju.
Povprečni plačilni pogoji znašajo 60 dni. Najdaljši so v tekstilni in strojni industriji, kjer znašajo 90 dni, najkrajši pa v storitvenem sektorju, kjer je povprečje 45 dni.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Grčija ima približno 40.000 km cest, od tega je 31.000 km del regionalnega omrežja, preostalih 9.000 km pa predstavlja glavno cestno omrežje.Grčija je začela obsežen program javnih del, ki ga sofinancira EU. Sem spadata projekt avtoceste Patras-Solun, ki je s 550 km 2. najdaljša avtocesta v državi in projekt avtoceste Egnatia od Igoumenitsa do Alexandroupolija.
Cestni prevoz se uporablja za transport blaga, ki se prevaža znotraj države, medtem ko se za večino izvoženega/uvoženega blaga uporablja pomorski promet. Glavna pristanišča so Pirej (glavno pristanišče večjega območja Aten), Patras (glavno izhodišče za destinacije ob Jadranu) in Solun (glavno pristanišče za tovorni promet na Balkan).
Grčija ima 2.500 km železnice na dveh glavnih progah: Atene-Solun in Atene-Korint-Patras-Kalamata. Državna železniška družba Hellenic Railways je v sodelovanju z EU začela s postopnim programom posodobitve in širitve obstoječe mreže. Železniški promet predstavlja 4 % potniškega in 1 % tovornega prometa.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- pse.gr/exporters - poslovni imenik grških izvoznikov
- vrisko.gr - grški poslovni imenik
- greekbusinessbook.gr - grški poslovni imenik
- expat - grški poslovni imenik
- findbiz.gr - grški poslovni imenik
- xo.gr - grške rumene strani
Druge koristne povezave
- Enterprise Greece
- Union of Hellenic Chambers of Commerce
- Athens Chamber of Commerce and Industry
- Athens Chamber of Small and Medium Industry
- SEVE Greek International Business Association
- Export Credit Insurance Organisation
- Hellenic Association of Consulting Firms HELLASCO
- Federation of Industries of Northern Greece
Posodobljeno maj 2022.
