Kazahstan

Kazahstan je izvozno usmerjeno gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom. Gospodarska rast države je močno odvisna od izvoza surovin. Nafta in plin predstavljata več kot tretjino BDP.

BDP Kazahstana je v zadnjih letih dosegal stabilno rast, čeprav je bil občutljiv na nihanja cen nafte in plina na svetovnih trgih. Gospodarsko rast bodo v prihodnje spodbudile naraščajoče kapitalske naložbe, proizvodnja nafte in plina ter močnejša aktivnost v storitvenem in gradbenem sektorju.

Po ruski invaziji na Ukrajino je Kazahstan preusmeril del svoje trgovine, predvsem na Kitajsko, ki je največji izvozni trg in 2. največji dobavitelj Kazahstana.

Kazahstan si prizadeva zmanjšati odvisnost od izvoza surovin in razviti bolj raznoliko gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju in inovacijah.

»Kazahstan 2050« je dolgoročna razvojna strategija, katere cilj je, da Kazahstan do leta 2050 postane ena izmed 30 najbolj razvitih držav na svetu. Strategija se osredotoča na modernizacijo gospodarstva s spodbujanjem industrije, kmetijstva, informacijskih tehnologij in obnovljivih virov energije.

V gospodarstvu ima glavno vlogo storitveni sektor, ki prispeva 57 % BDP, sledita mu industrija z 39 % in kmetijstvo s 4 %.

Storitveni sektor se hitro razvija in stabilno raste. Zaposluje približno 66 % delovne sile. Med ključne storitvene sektorje sodijo trgovina, finančne storitve, transport, turizem in IT storitve. V zadnjem času hitro rast dosegata predvsem sektorja trgovine in IT storitve. Kazahstan aktivno razvija fintech ekosistem, kjer zagonska podjetja uspešno uvajajo inovacije.

Industrijski sektor predstavlja pomemben del kazahstanskega gospodarstva in zaposluje približno 22 % delovne sile. Najpomembnejši segmenti industrijskega sektorja so metalurgija, naftna industrija, tekstilna, kemična, farmacevtska industrija, ter proizvodnja gnojil. Kazahstan ima znatne redkih zemelj, urana, litija in drugih virov, ki so potrebni za proizvodnjo visokotehnoloških izdelkov, vključno z baterijami, polprevodniki in obnovljivimi viri energije.
Kazahstan ima velike zaloge nafte in plina, saj ima 12. največje dokazane zaloge nafte in 14. največje zaloge zemeljskega plina na svetu.

Kmetijski sektor zaposluje približno 12 % delovne sile. Več kot 70 % kmetijskih zemljišč se uporablja za pašo živine, pri čemer prevladuje ovčjereja. Glavni izvozni pridelek je pšenica, ki jo Kazahstan izvaža v več kot 70 držav. Med druge pomembne pridelke sodijo ječmen, krompir, bombaž, sončnice, lan in riž.
Zaradi velike površine države je kmetijstvo obsežno, vendar zastarela infrastruktura omejuje njegov razvoj.
 

 
Poslovne priložnosti v Kazahstanu

Kazahstan je največje gospodarstvo v Srednji Aziji, ki s svojo geostrateško lego igra pomembno vlogo v evrazijskem gospodarskem prostoru.

Kazahstan ima razmeroma ugodno poslovno okolje, ki se v zadnjih letih nenehno izboljšuje. Država aktivno spodbuja tuje neposredne naložbe prek posebnih ekonomskih con ter davčnih in administrativnih ugodnosti, ter izvaja reforme na področju debirokratizacije in digitalizacije javnih storitev.

Najbolj perspektivni sektorji za tuje izvoznike in vlagatelje:
 

• Rudarstvo in predelava mineralov: Kazahstan ne želi samo izvažati surovin, ampak tudi razvijati predelavo mineralov. Vlada vodi politiko spodbujanja vlaganj v ustvarjanje predelovalnih zmogljivosti, ki bodo povečale dodano vrednost izdelkov in zmanjšale odvisnost od surovinskega modela gospodarstva.
• Kmetijstvo in agroživilska industrija imata velik potencial za nadaljnji razvoj, zlasti na področjih sodobnih kmetijskih tehnologij, pametnega kmetijstva, predelave hrane, skladiščenja in izvoza živil. Vlada spodbuja naložbe z različnimi programi in subvencijami. Po podatkih kazahstanskega Ministrstva za kmetijstvo, je v obdobju 2023–2026 načrtovanih 700 investicijskih projektov v agroživilski sektor.
• Trgovina: Z rastjo srednjega razreda narašča povpraševanje po kakovostnih izdelkih, vključno z zahodnimi blagovnimi znamkami. Ponujajo se priložnosti v maloprodaji, spletni trgovini, franšizah in distribuciji uvoženega blaga.
• Informacijska tehnologija in digitalizacija: Pobuda »Digitalni Kazahstan«, ki se je začela leta 2017, je namenjena spodbujanju digitalne preobrazbe države. Program se osredotoča na izboljšanje digitalne infrastrukture, spodbujanje inovacij in izboljšanje digitalne pismenosti. Kazahstan je zabeležil znatno rast v svojem tehnološkem sektorju s pojavom zagonskih podjetij in povečanim sprejemanjem digitalnih tehnologij v različnih panogah.
• Farmacevtska industrija: Farmacevtski trg v Kazahstanu hitro raste, vendar večino povpraševanja pokrivajo uvoženi izdelki. Prizadevanja za zmanjšanje uvozne odvisnosti ustvarja priložnosti na področjih proizvodnje in distribucije zdravil, vlaganja v raziskave in razvoj ter uvajanja novih tehnologij.
• Obnovljivi viri energije: Kazahstan se je zavezal, da bo do leta 2060 dosegel ogljično nevtralnost. Kazahstan ima izjemen naravni potencial za razvoj obnovljivih virov. Predvsem naložbe v vetrno, sončno in hidro energijo so del kazahstanske strategije za zmanjšanje ogljičnega odtisa in prehod na bolj zeleno gospodarstvo. Do leta 2027 naj bi bilo odobrenih skupno 25 projektov obnovljivih virov energije s skupno 599,85 MW zmogljivosti.

 
Več o poslovnih priložnostih na kazahstanskem trgu si preberite tukaj
 

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje v Kazahstanu

 

• Eden največjih izzivov pri poslovanju v Kazahstanu ostaja birokracija. Kljub prizadevanjem za modernizacijo in poenostavitev administrativnih postopkov, so upravni procesi pogosto zapleteni in časovno zahtevni. Regulativno okolje se lahko hitro spreminja, kar zahteva nenehno spremljanje zakonodajnih sprememb. Pridobivanje različnih dovoljenj, licenc in certifikatov predstavlja pomembno administrativno breme za tuja podjetja, zlasti v reguliranih panogah kot so telekomunikacije, finance in energetika.
• Izvrševanje zakonov glede zaščite intelektualne lastnine je še problematično, kar je zlasti pomembno za tehnološko napredna podjetja.
• Kazahstan je ogromna država z relativno nizko gostoto prebivalstva, kar predstavlja izzive za distribucijo blaga in storitev.
• Pomanjkanje kvalificirane delovne sile na določenih področjih, zlasti pri visoko tehnoloških projektih, lahko predstavlja dodaten izziv za tuja podjetja.
• Korupcija in netransparentnost ostajata pomembni oviri za tuje vlagatelje, čeprav vlada izvaja številne protikorupcijske reforme.

 

Uvoz in izvoz Slovenije v Kazahstan

Blagovna menjava med Slovenijo in Kazahstanom je v letu 2024 dosegla163 mio EUR, s čemer se je Kazahstan uvrstil na 43. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi
 
Več o uvozu in izvozu Slovenije v Kazahstan preberite tukaj