Izbor trgov

Izbrali smo 7 spremenljivk. Spremenljivko št. prebivalcev smo ovrednotili kot najbolj pomembno, saj na podlagi nje določimo velikost trga in s tem možni potencial obsega prodaje zdravil. Spremenljivka rast BDP je bolj pomembna, ker lahko na podlagi nje podjetje A sklepa, ali je posamezen trg v vzponu ali recesiji. Za prodajo farmacevtskih izdelkov je zelo pomembno, da država beleži gospodarsko rast, saj lahko podjetje A na podlagi tega sklepa, da bo vlada več sredstev namenila za zdravstvo in posledično za nakup zdravil. Stopnja inflacije je najbolj pomembna, ker nam pove ali se izdelki na posameznem trgu dražijo. Glede na to, da so zdravila zelo drag proizvod, je za podjetje A najbolj pomembno, da v državi ni prisotne večje inflacije. Podjetje A lahko na podlagi podatkov o uvozu blaga v posamezno državo analizira ali tudi druga tuja farmacevtska podjetja izvažajo v to državo in na podlagi tega oceni kakšna konkurenca obstaja na tem trgu ter ali je smiselno vstopiti na dotični trg. Stopnja tveganja države in enostavnost poslovanja sta najbolj pomembni spremenljivki za podjetje A, kadar se to odloči za vstop v posamezno državo prek neposredne tuje investicije. Spremenljivka oddaljenost od SLO pa je za podjetje A manj pomembna, saj zdravila niso hitro pokvarljivo blago, stroški njihovega prevoza pa niso visoki.

Izbrali smo 8 spremenljivk. Spremenljivko št. prebivalcev smo ovrednotili kot najbolj pomembno, saj na podlagi nje določimo velikost trga in s tem možni potencial obsega prodaje gumi-tehničnih izdelkov. Glede na to, da podjetje B večino izdelkov proda avtomobilski industriji v Nemčijo je najbolj pomembno, da je v tej državi prisotna rast BDP, ki je ključna pri prodaji avtomobilov. Spremenljivko stopnjo zaposlenosti smo ovrednotili kot bolj pomembno, saj je prodaj avtomobilov in drugih končnih industrijskih izdelkov odvisna od povpraševanja gospodinjstev. Podjetje B lahko na podlagi podatkov o uvozu blaga v posamezno državo analizira, ali druga podjetja izvažajo gumi-tehnične izdelke v to državo in na podlagi tega oceni kakšna konkurenca obstaja na tem trgu ter, ali je smiselno razširiti poslovanje na tem trgu. Spremenljivka slovenski uvoz pa podjetju B v tem primeru nič ne pove, zato smo jo ovrednotili kot najmanj pomembno. Kot najmanj pomembno smo ovrednotili tudi spremenljivko enostavnost poslovanja, ker se podjetje B poslužuje neposrednega izvoza in ni fizično prisotno v izvozni državi. Spremenljivka oddaljenost od SLO pa je najbolj pomembna, saj želi podjetje, ki kupuje izdelke podjetja B, imeti dobavitelje delov za svoje končne produkte (motorna vozila) v relativni bližini, ker to pomeni nižje stroške in zanesljivejšo dobavo.

Izbrali smo 8 spremenljivk. Spremenljivko št. prebivalcev smo ovrednotili kot manj pomembno, saj je podjetje C že prisotno na večini trgov nekdanje SFRJ, tako da se mu ni potrebno širit na največje trge, ampak lahko štiri svoje poslovanje postopoma. BDP per capita je najmanj pomemben, saj potrošniki povprašujejo po prehrambnih izdelkih ne glede na svoj dohodkovni položaj. Rast BDP je srednje pomembna, saj bodo potrošniki povpraševali po prehrambnih izdelkih tudi v času manjše gospodarske aktivnosti. Stopnja brezposelnosti je manj pomembna, saj bodo potrošniki povpraševali po prehrambnih izdelkih tudi v času brezposelnosti. Stopnja inflacije je najbolj pomembna, saj ima velik vpliv na osnovne življenjske potrebščine, kamor sodijo tudi prehrambni izdelki. Spremenljivki TNI in enostavnost poslovanja sta za podjetje C bolj pomembni, saj ima svoje proizvodnje linije v več državah Zahodnega Balkana. Glede na slednje je spremenljivka oddaljenost od Slovenije srednje pomembna.

Izbrali smo 6 spremenljivk. Spremenljivko št. prebivalcev smo ovrednotili kot manj pomembno, saj podjetje D izvaža v veliko število držav, tako da že prek tega dosega pozitivne učinke ekonomije obsega. Spremenljivka BDP per capita je najmanj pomembna, saj lahko podjetje D v posamezni državi trži specialno embalažno steklo ter dekorirane steklene izdelke, ki je namenjeno višjemu dohodkovnemu sloju prebivalcev, saj ta obstaja v vsaki državi ne glede na povprečen gmoten položaj prebivalcev. Spremenljivka rast BDP je najbolj pomembna za podjetje D, saj ta vpliva na rast industrijskega sektorja, ki je velik odjemalec izdelkov podjetja D. Stopnja inflacije pa je za podjetje D najmanj pomembna, saj povpraševanje po steklenih izdelkih ni v tolikšni meri odvisno od stopnje inflacije. Spremenljivka stopnja tveganja države je srednje pomembna za podjetje D, saj bi v primeru ne prodaje ali uničenja izdelkov v izvozni državi (zaradi povečanih negotovosti) utrpelo relativno veliko poslovno škodo. Spremenljivka oddaljenost od Slovenije je najbolj pomembna, saj je prevoz izdelkov podjetja D zelo občutljiv in drag.

Izbrali smo 6 spremenljivk. Spremenljivko št. prebivalcev smo ovrednotili kot srednje pomembno, saj je pri zavarovalniških storitvah pomembno koliko klientov ima zavarovalnica, saj to vpliva na njen ugled in zaupanje potrošnikov. Spremenljivka BDP per capita je srednje pomembna, saj se ljudje, ki imajo zelo nizke dohodke v večini primerov sploh ne zavarujejo ali nimajo premičnin ali nepremičnin, ki bi jih zavarovali. Rast BDP je najmanj pomembna, saj je lahko potreba po zavarovanju poslov podjetij, ki se soočajo npr. s političnimi, gospodarskimi, finančnimi in valutnimi tveganji, visoka tako v gospodarstvih z visoko ali nizko stopnjo rasti BDP. Spremenljivka stopnja tveganja je najbolj pomembna za zavarovalnico, saj se bo na podlagi tega odločila kakšne zavarovalne premije bo vpeljala v posamezni državi. Glede na to, da ima zavarovalnica veliko izpostav v tujini, je najbolj pomembno v kakšnem poslovnem okolju posluje. Glede na to, da je zavarovalnica prisotna v večjemu številu držav, je oddaljenost od Slovenije za njeno poslovanje najmanj pomembna spremenljivka.

Podatek o številu prebivalcev v posamezni državi lahko izvoznemu podjetju ponudi informacijo o velikosti potrošniškega trga. Na podlagi tega lahko izvozno podjetje oceni, v kakšni meri naj se angažira na posameznem trgu, kakšno marketinško strategijo bo uporabilo na posameznem trgu, ali se bo osredotočilo na prodajo in trženje unikatnih izdelkov ali izdelkov za široko potrošnjo. Vir: Economist Intelligence Unit

Podatek o bruto domačem proizvodu v milijardah EUR po tekočih cenah izvoznemu podjetju nudi informacijo o velikosti posameznega gospodarstva. Vir: Economist Intelligence Unit

Podatek o bruto domačem proizvodu na prebivalca izvoznemu podjetju ponudi informacijo o kupni moči posameznega prebivalca, na podlagi tega pa se lahko podjetje odloči, ali je smiselno vstopiti na posamezen trg, kakšne izdelke naj ponudi v posamezni državi (unikatne izdelke, izdelke za široko potrošnjo) in kako naj nagovarja potrošnike pri ponudbi svojih izdelkov. Vir: Economist Intelligence Unit

Rast bruto domačega proizvoda je zelo pomembna pri analizi posamezne države, saj lahko izvozno podjetje na podlagi tega sklepa, ali je posamezno gospodarstvo v obdobju konjunkture ali recesije. Če je rast bruto domačega proizvoda pozitivna, lahko izvozno podjetje na podlagi tega sklepa, da je v posamezni državi lahko prisoten večji obseg investicij, npr. v infrastrukturo, osnovna sredstva, povečano povpraševanje gospodinjstev in/ali podjetij, povečana izvozna dejavnost in večja industrijska dejavnost. Na podlagi tega lahko izvozno podjetje sklepa, da je taka država primerna za njegovo poslovanje, saj je v obtoku zadostna količina denarnih sredstev, v posameznih sektorjih gospodarstva pa je prisotno večje povpraševanje po najrazličnejših dobrinah. To podjetju omogoča lažjo prodajo svojih izdelkov. Če pa je v posameznem gospodarstvu prisotna recesija, bi bilo lahko izvozno podjetje izpostavljeno naslednjim negotovostim: zamude pri plačilih, neplačila zaradi morebitnih stečajev podjetij, višji stroški povezani z zavarovanji svojih terjatev do poslovnega partnerja v taki državi, nezadostno povpraševanje po izdelkih in storitvah podjetja, neekonomičnost in odpis investicije v primeru, da bi bilo podjetje fizično prisotno v državi in bi recesija trajala daljše obdobje. Vir: Economist Intelligence Unit

Na podlagi podatka o brezposelnosti lahko izvozno podjetja oceni, kolikšen delež prebivalstva je brezposeln, kakšna je kupna moč prebivalstva, s kakšnimi izdelki in storitvami naj vstopi/izstopi na trg ali razširi/zmanjša že obstoječe poslovanje (unikatni izdelki, izdelki za široko potrošnjo). Vir: Economist Intelligence Unit

Stopnja inflacije izvoznemu podjetju ponudi informacijo, ali se izdelki in storitve v posamezni državi dražijo ali cenijo. Če je v posamezni državi prisotna visoka inflacija, to pomeni, da se potrošniški izdelki dražijo, kar posledično pomeni manjšo kupno moč prebivalstva in predstavlja tveganje za izvozno podjetje. Če pa je v posamezni državi prisotna nižja inflacija ali deflacija, je to znak, da so cene izdelkov in storitev relativno stabilne. Inflacija je prav tako lahko indikator povečane ali zmanjšane gospodarske aktivnosti. Visoka inflacija je lahko znak povečane gospodarske aktivnosti, ker gospodinjstva in gospodarstvo v večji meri povprašaujejo po izdelkih in storitveh, s čimer je v obtoku tudi večja količina denarja. Tveganje pri višji gospodarski rasti in hkratni višji inflaciji je pregrevanje gospodarstva (primer Slovenije v letu 2008). Nizka inflacija je lahko znak manjše gospodarske aktivnosti, saj gospodinjstva in gospodarstvo manj povprašujejo po proizvodih in storitvah. Tveganje pri daljšem obdobju nizke inflacije in nizke gospodarske rasti je stagflacija, ki lahko posamezno državo zaznamuje za daljše časovno obdobje (primer Japonske). Vir: Economist Intelligence Unit

Podatek o izvozu kaže na vpetost posamezne države v mednarodne trgovinske tokove. Če država več izvozi kot uvozi, ima presežek v zunanje trgovinski bilanci. Na podlagi tega je prav tako moč sklepati, da je posamezno gospodarstvo konkurenčno in ima na razpolago zadostno količino tuje valute, s katero lahko kupuje uvožene izdelke. Vir: Economist Intelligence Unit

Podatek o uvozu kaže na vpetost posamezne države v mednarodne trgovinske tokove. Če država več uvozi koz izvozi, ima deficit v zunanjetrgovinski bilanci. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je posamezno gospodarstvo države manj konkurenčno, saj so njeni izdelki ali predragi ali pa manj kvalitetni. Dodatna težava je tudi v tem, da ima lahko taka država probleme z zadostno količino tuje valute, da bi plačala uvoženo blago, za kar se bo morala zadolžiti v tujini. Vir: Economist Intelligence Unit

Podatek o slovenskem izvozu da informacijo, v kolikšni meri je slovensko gospodarstvo vpeto v trgovanje s posamezno državo. Vir: Economist Intelligence Unit

Podatek o slovenskem uvozu da informacijo, v kolikšni meri je slovensko gospodarstvo vpeto v trgovanje s posamezno državo. Vir: Economist Intelligence Unit

Stanje vhodnih tujih neposrednih investicij v posamezni državi kaže na enostavnost poslovnega in investicijskega okolja. Če ima posamezna država majhen delež TNI, lahko sklepamo, da ima ali neprijazno davčno okolje ali visoke administrativne ovire ali pa nepregledno in rigidno zakonodajo, ki tujim investitorjem otežuje poslovanje v posamezni državi. Če pa ima posamezna država velik delež TNI, lahko sklepamo, da ima enostavno poslovno in investicijsko okolje z nizkimi davčnimi stopnjami, ugodnimi spodbudami za tuje investitorje, enostavnimi postopki ustanavljanja podjetja ter pregledno in predvidljivo zakonodajo, ki tujemu investitorju nudi stabilno okolje za njegovo poslovanje. Na podlagi tega lahko izvozno podjetje oceni, ali je posamezna država sprejemljiva za njegovo poslovanje. Vir: Economist Intelligence Unit

EIU model tveganja države CRM (Country Risk Model) ocenjuje stopnjo tveganja 100 držav v razvoju in visoko zadolženih držav. Črkovne ocene so v razponu od "A" (najmanjše tveganje) do"E" (največje tveganje). Na splošno se rezultati merijo v točkah in lahko segajo od 0 ("A" kategorija) do največ 100 točk ("E" kategorija) za najvišjo stopnjo tveganja države.Vir: Economist Intelligence Unit

Indeks enostavnosti poslovanja: World Bank (Svetovna banka) v okviru letne raziskave o enostavnosti poslovanja analizira investicijsko okolje 189 držav, ki jih tudi razvršča po kvaliteti in enostavnosti investicijskega okolja (1 – najenostavnejše investicijsko okolje, 189 – najslabše investicijsko okolje). V indeksu je analiziranih deset področij, ki prispevajo k enostavnosti poslovanja: enostavnost ustanavljanja podjetja, pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobitev električnega priključka, registracija nepremičnin, pridobivanje sredstev za poslovanje, zaščita manjšinskih vlagateljev, plačevanje davkov, mednarodno trgovanje, sodna uveljavitev pogodb in reševanje insolventnih postopkov. Indeks enostavnosti poslovanja zaradi primerljivosti med državami uporablja več predpostavk: poslovno okolje analizira s perspektive malih in srednje velikih podjetij, ki so po pravno organizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), po lastniški strukturi v večinski lasti domačinov ter poslujejo v večjem mestnem središču. Izvozno podjetje lahko na podlagi Indeksa enostavnosti poslovanja, sklepa ali je posamezno poslovno in investicijsko okolje prijazno do investiorjev, ali je prisotnih veliko administrativnih ovir, kakšno je davčno okolje, ali je postopek izvoza ali uvoza drag in zapleten in kako je urejeno sodno varstvo pravic. Vir: Svetovna banka

Na podlagi podatka o oddaljenosti posamezne države od Slovenije lahko izvozno podjetje oceni kakšni bodo stroški prevoza blaga v posamezno državo, kakšna oblika prevoza bi bila najbolj primerna in cenovno najbolj rentabilna ter ali je hitro pokvarljivo blago smiselno izvažati v bolj oddaljene države. Vir: Distance Between Countries