Predstavljamo poslovno okolje Uzbekistana

 
Uzbekistan je eno najhitreje rastočih gospodarstev v Srednji Aziji in temelji na bogatih naravnih virih, mladi in številčni delovni sili ter strateški geografski legi med Evropo in Azijo.

Država si v okviru razvojne strategije Uzbekistan  2030, prizadeva postati država z višjim srednjim dohodkom, pri čemer spodbuja privatizacijo, modernizacijo industrije in diverzifikacijo izvoza.

Vlada izvaja reforme za poenostavitev ustanavljanja podjetij, liberalizacijo valutnega sistema in zmanjševanje administrativnih ovir. Pomemben mejnik je bila odprava strogih valutnih omejitev, ki je tujim podjetjem olajšala poslovanje in prenos dobičkov. Država ponuja različne spodbude za tuje investitorje, zlasti v posebnih ekonomskih conah, kjer so na voljo davčne olajšave, carinske ugodnosti in izboljšana infrastruktura.

Poslovno okolje se postopno izboljšuje z zmanjševanjem državnega nadzora, odpiranjem tujim naložbam ter večjo vključenostjo v mednarodne trgovinske tokove, čeprav še vedno ostajajo izzivi, povezani z neformalnim gospodarstvom, administrativnimi postopki in prevladujočo vlogo države v nekaterih sektorjih.

V gospodarstvu ima prevladujočo vlogo storitveni sektor, ki prispeva 46 % BDP. Sledita mu industrija s 33 % in kmetijstvo z 21 %.

Storitveni sektor predstavlja največji del uzbekistanskega gospodarstva. Pomembno vlogo ima zlasti turizem.

V industrijskem sektorju izstopajo tekstilna proizvodnja, predelava hrane, avtomobilska industrija, kemična industrija ter energetika. Država ima obsežne zaloge zemeljskega plina, zlata, urana in bakra, kar ji daje pomembno vlogo na področju rudarstva in izvoza surovin. Nafta in plin predstavljata enega glavnih stebrov gospodarstva Uzbekistana, saj pomembno prispevata k proračunskim prihodkom, deviznim prilivom in industrijski proizvodnji, hkrati pa igrata ključno vlogo pri privabljanju investicij v državo. V državi močno raste tudi gradbena dejavnost.
V zadnjih letih vlada aktivno spodbuja tudi razvoj proizvodnje z višjo dodano vrednostjo, zlasti v tekstilni in predelovalni industriji.

Čeprav je le 9 % ozemlja države primernih za kmetijstvo, ima kmetijski sektor pomembno vlogo v gospodarstvu. Najpomembnejši kmetijski segmenti so bombaž, žita, zelenjava, sadje, krompir in živinoreja, država pa proizvaja tudi svilo in volno, ter si prizadeva za večjo raznolikost pridelave. Po odpravi kvot in cenovnih nadzorov (2020–2022) se Uzbekistan postopoma odmika od tradicionalnih kultur, kot sta bombaž in žito, ter se usmerja v visokovredne pridelke – sadje, zelenjavo in vinogradništvo.
Strategija razvoja agroživilstva 2020–2030 spodbuja modernizacijo, digitalizacijo, namakalne reforme in zmanjšanje državnega vmešavanja.
 

Poslovne priložnosti v Uzbekistanu

Uzbekistan je v zadnjih letih izvedel obsežne reforme, ki omogočajo večjo tržno usmerjenost gospodarstva. Cilj reform je izboljšati poslovno okolje, privabiti tuje investicije in zmanjšati državni monopol nad nekaterimi sektorji, kar je izboljšalo povprečne ocene Uzbekistana v globalnih indeksih poslovne svobode in logistične učinkovitosti.


Država ponuja različne oblike spodbujanja tujih vlagateljev, kot so:
 

• posebne ekonomske cone s carinskimi in davčnimi ugodnostmi, ki znižujejo stroške za investitorje
• davčne spodbude, subvencije in ugodna posojila v prioritetnih sektorjih
• strateško usmerjenimi programi za digitalizacijo in industrijski razvoj.

 
Najbolj perspektivni sektorji za tuje izvoznike in vlagatelje:
 

• Digitalne tehnologije in IT sektor: Država spodbuja rast IT sektorja in digitalnih storitev, s katerimi želi postati regijsko tehnološko vozlišče. Tehnološki sektor v državi hitro raste, zlasti razvoj programske opreme, fintech, e-trgovina in digitalizacija, pri čemer vlada ponuja davčne spodbude in prosta gospodarska območja za tuje investitorje, ter celo vzpostavlja davčno prosto območje za AI projekte.
• Industrija in proizvodnja: Uzbekistan aktivno spodbuja razvoj proizvodnje z visoko dodano vrednostjo, predvsem v tekstilni, kovinski in kemični industriji, ter v elektroniki. Proizvodnja je v zadnjih letih pritegnila največ investicij, zlasti v specializiranih industrijskih conah z davčnimi olajšavami in carinskimi ugodnostmi.
• Energija in obnovljivi viri: Država si prizadeva za prehod na nizkoogljično energijo in načrtuje, da bo do 2030 več kot polovico elektrike ustvarila iz sončnih in vetrnih virov. Veliki projekti v obnovljivih virih in modernizaciji elektroenergetskega omrežja vabijo tuje vlagatelje. Priložnosti se ponujajo predvsem pri sončnih in vetrnih elektrarnah, baterijskih rešitvah in energetsko učinkovitih tehnologijah.
• Naravni viri in rudarstvo: Uzbekistan ima velike rezerve zlata, bakra, urana in drugih mineralov, ter načrte za znatno povečanje proizvodnje do leta 2030. Vlada uvaja reforme, ki spodbujajo tuje investitorje, vključno s privatizacijo državnih podjetij in spodbujanjem kotacij na borzi.
• Turizem: Ker turizem hitro raste, se odpirajo priložnosti za investicije v gostinstvo, turistične storitve, transport in digitalne platforme, ki podpirajo turizem. Poleg tega država spodbuja partnerstva in spodbude za razvoj turističnih produktov. Vladne iniciative spodbujajo gradnjo hotelov in turistične infrastrukture.  

 
Več o poslovnih priložnostih na uzbekistanskem trgu si preberite tukaj 
 

Tržni izzivi in mednarodno poslovanje

 

• Močna vloga države in koncentracija sektorjev: Velik del ključnih industrij, kot so energetika, rudarstvo in bančni sektor, je še vedno pod nadzorom države. To lahko omejuje konkurenčnost, povzroča počasnejše odločanje in otežuje dostop do določenih trgov ali virov.
• Birokracija in regulativne ovire: Čeprav so reforme poenostavile poslovanje, še vedno obstajajo zapleteni postopki za pridobitev dovoljenj, licenc in soglasij, zlasti za tuja podjetja. Neenotno izvajanje zakonodaje lahko predstavlja tveganje za investitorje.
• Pravna varnost in transparentnost: Zakonodaja se hitro spreminja, sodni sistem pa ni vedno učinkovito neodvisen, kar pomeni, da je za tuja podjetja priporočljivo sodelovanje z lokalnimi partnerji in pravnimi svetovalci. Transparentnost se izboljšuje, vendar še vedno obstajajo primeri neupoštevanja pogodb ali nepravilnosti pri državnih podjetjih.
•  Infrastrukturne omejitve v regijah: Čeprav se infrastruktura v mestih in gospodarskih conah hitro razvija, je na podeželju in obmejnih regijah še vedno pomanjkanje logističnih in transportnih povezav.
• Valutna in finančna tveganja: Uzbekistan je odprl valutni trg in liberaliziral devizne tokove, vendar je volatilnost lokalne valute in omejena likvidnost še vedno dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri mednarodnih poslih.

Uvoz in izvoz Slovenije v Uzbekistan

Blagovna menjava med Slovenijo in Uzbekistanom je v letu 2024 dosegla 121 mio EUR, s čemer se je Uzbekistan uvrstil na 52. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.


Več o uvozu in izvozu Slovenije v Uzbekistan preberite tukaj

Želite prejemati najnovejše novice na vaš elektronski naslov ?

Bodite obveščeni o najnovejših objavah. Na prejemanje aktualnih novic se prijavite v rubriki E-Info.