Vesolje

Globalni trendi na področju vesoljske industrije

Analiza trga

Vesoljski sektor v zadnjih letih hitro raste, predvsem zaradi vse večjega števila držav in komercialnih podjetij, ki sodelujejo v vesoljskih programih. Vesolje je postalo strateško področje, pomembno za nacionalno obrambo, varnost, podnebne spremembe in povezljivost.

Obstoječa vesoljska infrastruktura omogoča razvoj novih storitev in aplikacij, ki pokrivajo sektorje, kot so meteorologija, energetika, telekomunikacije, zavarovalništvo, promet in logistika, pomorstvo, letalstvo ter urbani razvoj.

Sektor vesoljske tehnologije zajema več medsebojno povezanih področij, vključno s proizvodnjo satelitov, izstrelitvenimi storitvami, opazovanjem Zemlje, satelitskimi komunikacijami in vesoljskim turizmom. Poleg tega je sektor tesno povezan z nacionalno varnostjo in vojaškimi prioritetami, zaradi česar je ključna panoga tako z gospodarskega kot geopolitičnega vidika.

Po podatkih Združenja satelitske industrije (SIA) se je globalni trg vesoljske industrije leta 2024 povečal za 4 % in dosegel vrednost 415 mlrd USD ali približno 383,4 mlrd EUR.

Rekordni dosežki in premik v strategiji vlagateljev

Vesoljski sektor je v letu 2025 beležil izjemno rast. Navdušenje nad vesoljskim gospodarstvom je na najvišji ravni doslej, kar spodbuja rekordne zasebne naložbe, analitiki pa za leto 2026 napovedujejo še večji razcvet panoge.

Po podatkih družbe Space Capital je v letu 2025 431 podjetij, ki delujejo v vesoljskem sektorju, prejelo kar 55,3 mlrd USD (približno 48,9 mlrd EUR), kar predstavlja 65 % rast glede na leto prej.

Samo v Q4 2025 je 135 podjetij prejelo približno 17 mlrd USD (15 mlrd EUR), kar pomeni 79% povečanje v primerjavi z 9,5 mlrd USD (8,4 mlrd EUR), razdeljenimi med 99 podjetij v enakem obdobju leta 2024.

Poleg večjih vložkov pa se je spremenila tudi filozofija vlagateljev. Kapital se ne vlaga več zgolj v teoretične možnosti, temveč v delujoče sisteme, ki že prinašajo rezultate, na primer na področju zaznavanja, komunikacij, navigacije in obrambne odpornosti.

Evropske države so se dogovorile, da bodo v naslednjih 3 letih povečale porabo za vesolje, kar je del prizadevanj, da bi dohitele ZDA, Kitajsko in zasebna podjetja, ki so v vodilna v vesoljskem sektorju. Evropska vesoljska agencija je 23 držav pozvala, naj v naslednjih 3 letih zagotovijo približno 22 mlrd EUR za financiranje izstrelitev, satelitov in drugih raziskovalnih programov, kar je več kot 16,9 mlrd EUR v obdobju 2023–2025.

Proizvodnja satelitov

Prihodki v svetovni proizvodnji satelitov hitro naraščajo, kar odraža povpraševanje po tako velikih vladnih, kot manjših satelitih. Leta 2024 so proizvajalci ustvarili približno 20 mlrd USD prihodkov (18,4 mlrd EUR), kar predstavlja 17 % medletno rast. ZDA so vodilne na tem področju, saj so predstavljale približno 69 % vseh prihodkov leta 2024.

Glavni trendi vključujejo miniaturizacijo satelitov in množično proizvodnjo, podprto z napredno tehnologijo, kot sta umetna inteligenca (AI) in večkratno uporabni elementi, kar znižuje stroške in povečuje zmogljivosti.

Proizvodnja satelitov je eden najhitreje rastočih sektorjev, ki mu analitiki napovedujejo več kot 16 % povprečno letno stopnjo rasti v obdobju 2025-2030, s čemer bi dohodki leta 2030 dosegli okoli 57 mlrd USD (52,6 mlrd EUR).

Rast poganja povpraševanje po komunikacijskih in opazovalnih satelitih, zamenjava starih satelitov ter novi primeri uporabe, kot so servisiranje in sestavljanje v orbiti. Glavni izzivi ostajajo upravljanje dobavne verige in preprečevanje ozkih grl pri množični proizvodnji.

Izstrelitvene storitve

Lansirne storitve so ključne za vesoljsko gospodarstvo, saj omogočajo postavitev satelitov in ljudi v orbito. V zadnjih letih je ta sektor doživel pravo revolucijo, zahvaljujoč večkratno uporabnim raketam in povečani konkurenci. Večkratno uporabna izstrelitvena vozila so ključna inovacija, ki znižujejo stroške izstrelitve in povečujejo frekvenco izstrelitev. Podjetja po svetu razvijajo lastne tehnologije za ponovno uporabo raket, kar bo še dodatno razširilo dostop do vesolja.

Leta 2024 je bilo izvedenih rekordnih 259 orbitalnih izstrelitev, komercialni prihodki pa so se povzpeli na 9,3 mlrd USD (8,6 mlrd EUR), kar je 30 % več kot leto prej.

Glavni izzivi so omejitve lansirnih prostorov, varnost, regulative in konkurenčni pritisk na cene. Sektor se spreminja iz ozkega grla v fleksibilno, v po naročilu prilagojeno industrijo, kar pomembno vpliva na vesoljsko gospodarstvo.

Satelitske komunikacije

Satelitske komunikacije zajemajo satelitsko televizijo, širokopasovni internet, mobilno povezljivost in sorodne storitve in so največji del vesoljske industrije po prihodkih.

Leta 2024 so globalni prihodki satelitskih komunikacijskih storitev dosegli približno 108,3 mlrd USD (100,1 mlrd EUR).

Storitve, osredotočene na podatke (internet, podatkovni prenos, mobilna povezljivost), hitro rastejo, medtem ko se tradicionalna televizijska predvajanja zmanjšujejo. Glavni operaterji, kot sta SES in Intelsat, se prilagajajo z vlaganjem v nove širokopasovne konstelacije in mobilne storitve. Sateliti z visoko prepustnostjo (HTS) v geostacionarni orbiti (GEO) in velike konstelacije v nizki orbiti (LEO), skupaj ustvarjajo novo globalno infrastrukturo za širokopasovni internet v vesolju.

Do leta 2030 naj bi globalni trg satelitskih komunikacij presegel 300 mlrd USD (277,1 mlrd EUR).

Obramba

Vesolje je postalo ključno področje za obrambo in nacionalno varnost, kar spodbuja velike naložbe v vojaške satelite in povezano infrastrukturo. Vlade po vsem svetu izstreljujejo satelite za obveščevalne namene, varne komunikacije, zgodnje opozarjanje na rakete, navigacijo, ter celo morebitne vesoljske orožarske sisteme.

Leta 2024 so globalni državni izdatki za vesolje dosegli rekordnih 135 mlrd USD (124,7 mlrd EUR), kar je 10 % več kot leta 2023. Obrambni izdatki so predstavljali 54 % tega zneska.

Ključni trendi v obrambnem vesoljskem sektorju:

Militarizacija vesolja: Vse več držav ustanavlja posebne vojaške vesoljske enote, kot so UK Space Command, France Space Command in Japan Space Operations Squadron, in obravnava vesolje kot potencialno bojno področje. Poudarek je na zaščiti satelitov pred motnjami in razvoju ofenzivnih sposobnosti, kot so elektronsko motenje ali kinetično protisatelitsko orožje.
Razpršene satelitske konstelacije: Države se preusmerjajo k večjemu številu manjših, omrežno povezanih satelitov, v izogib posameznim točkam odpovedi in s tem povečanjem odpornosti.
Strateška avtonomija: Regije, kot je Evropa, vlagajo v neodvisne satelitske navigacijske (Galileo) in varne komunikacijske konstelacije, da niso odvisne od drugih. Na primer, načrtovana konstelacija IRIS², ki jo načrtuje EU, si prizadeva zagotoviti varne komunikacije za evropsko vlado in komercialne namene.
Zavedanje o vesoljski situaciji (SSA): Sledenje objektom v orbiti je ključnega pomena za obrambo. Za spremljanje satelitov in odpadkov nasprotnikov se uporabljajo vojaške mreže zemeljskih radarjev in teleskopov ter celo inšpekcijski sateliti v orbiti. To je povezano s širšimi pobudami za vesoljsko varnost in trajnost.

Vesoljski turizem

Vesoljski turizem se razvija v hitro rastoč segment, ki ga poganjajo tehnološki napredek, naraščajoče zanimanje potrošnikov za vesoljska potovanja, ter širitev komercialnih in zasebnih dejavnosti v vesolju.

Glede na analizo SkyQuest Technology Consulting, je globalni trg vesoljskega turizma v letu 2024 dosegel vrednost 1,06 mlrd USD, kar je približno 979,3 mlrd EUR.

Po napovedih naj bi trg vesoljskega turizma v obdobju 2025-2032 rasel po 40,6 % povprečni letni stopnji ter v letu 2032 dosegel vrednost 15,44 mlrd USD, kar je približno 14,3 mlrd EUR.

Rast trga poganjajo predvsem naložbe zasebnih podjetij, kot so SpaceX, Blue Origin in Virgin Galactic, ki z inovacijami na področju večkratno uporabnih raket, suborbitalnih poletov in vesoljskih bivalnih modulov zmanjšujejo stroške lansiranja ter izboljšujejo varnost. Te spremembe omogočajo prehod iz državnih vesoljskih misij v komercialno ponudbo. Hkrati naraščajoče število premožnih posameznikov ustvarja povpraševanje po luksuznih in edinstvenih doživetjih

Trg je razdeljen glede na končnega uporabnika (komercialni, vladni, drugi), vrsto turizma (stratosferski, suborbitalni, orbitalni, drugi) in vrsto potovanja (individualno, profesionalne skupine, skupinsko).

Po kategoriji končnih uporabnikov je bil v letu 2024 vodilni komercialni segment, predvsem zaradi močne privatizacije vesoljske industrije in širjenja komercialnih ponudnikov.
V letu 2024 je med vrstami turizma prevladoval suborbitalni segment, saj ponuja izkušnjo breztežnosti brez vstopa v Zemljino orbito, kar zmanjšuje tveganja in stroške.

Trg se sooča z izzivi, kot so visoki stroški, varnost in regulativni nadzor. Pretekle nesreče, tehnične okvare in tveganja pri izstrelitvah opozarjajo na ranljivost sektorja, medtem ko trenutne cene omejujejo dostopnost na najbogatejše posameznike.

Zaradi zahtevnih naložbenih pogojev in dragih tehnologij ostaja širitev ter množična dostopnost vesoljskega turizma velik izziv.

Regijska segmentacija trga

ZDA ostajajo vodilna sila v vesoljski industriji, saj imajo največje vladne in zasebne naložbe. Skupna ameriška poraba za vesolje znaša približno 80 mlrd USD, kar predstavlja več kot polovico globalne porabe. Komercialni vesoljski sektor v ZDA je zelo razvit, pri čemer SpaceX vodi na področju izstrelitev in satelitskih storitev. Glavni inovacijski centri so v Silicijevi dolini, Južni Kaliforniji, Floridi, Teksasu, Koloradu in Houstonu, podprti z velikimi vlaganji tveganega kapitala. ZDA spodbujajo sodelovanje zasebnega sektorja, poenostavljajo dovoljenja za izstrelitve in vodijo globalne dogovore, kar jim omogoča, da bodo do leta 2030 ohranile vodilno vlogo pri izstrelitvah, satelitskih storitvah in vojaški tehnologiji, vključno z novimi projekti, kot sta Artemis III in komercialne vesoljske postaje.
Evropa ima močno in dolgoletno tradicijo v vesoljski industriji, zlasti na področju satelitov in vesoljskih storitev. Podjetja, kot so Airbus, Thales Alenia Space in OHB, razvijajo komunikacijske, navigacijske in znanstvene satelite, ključna evropska programa pa sta Galileo in Copernicus, medtem ko operaterji, kot so Eutelsat, SES in Inmarsat, zagotavljajo satelitske storitve.
Na področju izstrelitev se Evropa sooča s težavami pri zanesljivosti in pogostosti izstrelitev, zato zaostaja za najbolj konkurenčnimi ponudniki. Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo razvijajo vojaške satelite, vendar so izdatki majhni v primerjavi z ZDA ali Kitajsko.
ESA in EU igrata ključno vlogo pri koordinaciji projektov, financiranju raziskav in podpori zagonskim podjetjem. Do leta 2030 naj bi Evropa ohranila pomemben položaj na področju satelitov in storitev, medtem ko bo pri cenovno ugodnih izstrelitvah verjetno še naprej zaostajala.
Kitajska postaja globalna vesoljska sila. Ima visoko stopnjo samostojnosti in ambicije za Luno ter velike satelitske konstelacije. Vesoljska postaja Tiangong je redno poseljena, izstrelitveni ritem je visok, Kitajska pa testira tudi večkrat uporabne rakete. Kitajska razvija tudi kvantne komunikacije in načrtuje človeško misijo na Luno do leta 2030, ter gradnjo mednarodne lunarne raziskovalne postaje. Industrija je večinoma pod državnim nadzorom, z omejenim dostopom do Zahodnega trga zaradi sankcij. Kitajska sodeluje z razvojnimi državami in ponuja cenovno ugodne satelite in izstrelitve.
Indija ima obsežno floto satelitov za komunikacijo, navigacijo in opazovanje. Indija odpira vesoljski sektor zasebnim podjetjem in pripravlja prvo človeško misijo v orbito, zato se pričakuje nadaljnja rast zmogljivosti do leta 2030.
Tudi regija Bližnjega vzhoda in Severne Afrike postaja vse dejavnejša. ZAE in Saudova Arabija vlagata v satelite, raziskovalne misije in človeške polete, medtem ko Izrael, Egipt, Turčija in Iran razvijajo lastne satelitske in izstrelitvene programe. Regija krepi domače znanje in mednarodna partnerstva ter želi v prihodnje razširiti skupne projekte.
Pomemben del globalnega vesoljskega ekosistema ostajajo tudi Japonska, Rusija in druge države. Japonska je močna v izstrelitvah in znanstvenih misijah ter sodeluje pri mednarodnih programih, Rusija pa kljub omejitvam ohranja lastne sisteme izstrelitev in navigacije, ter se vse bolj povezuje s Kitajsko. Številne druge države, kot so Kanada, Avstralija, Brazilija in Južna Koreja, prispevajo specializirane tehnologije. Ker ima danes že več kot 80 držav vsaj en satelit, vesoljska dejavnost postaja vse bolj globalna in razpršena.

Napovedi trga

V prihodnjih letih se pričakuje močna rast vesoljske industrije. Napovedi se sicer razlikujejo, vendar se analitiki strinjajo, da se bo globalno vesoljsko gospodarstvo do leta 2030 močno povečalo. Ocenjene vrednosti segajo od približno 600 mlrd USD do več kot 1.000 mlrd USD.

Povpraševanje po satelitih bo ostalo visoko in se bo verjetno še povečalo, predvsem zaradi velikih konstelacij in potrebe po zamenjavi starejših satelitov, kar bi lahko do leta 2030 skoraj potrojilo proizvodnjo satelitov. Do leta 2030 bi lahko po svetu izvedli več kot 400 orbitalnih izstrelitev na leto, letni prihodki pa bi lahko dosegli 30 mlrd USD.

Satelitske komunikacije in storitve bodo še naprej največji del vesoljskega gospodarstva. Z vzpostavitvijo internetnih konstelacij bi lahko ta segment do leta 2030 presegel 300 mlrd USD. Klasično satelitsko televizijsko oddajanje bo verjetno še naprej upadalo, medtem ko bodo širokopasovni internet, podatkovne storitve in povezljivost naprav hitro rasli. Do konca desetletja bi lahko satelitski internet uporabljalo več 10 mio naročnikov.

Človeški poleti in vesoljski turizem bodo do leta 2030 verjetno že redna dejavnost. Če bodo komercialne vesoljske postaje uspešno zgrajene, bodo v orbiti stalno prisotni tudi zasebni udeleženci. Trg vesoljskega turizma bi lahko približno 15 mlrd USD, cene vozovnic pa naj bi postopno padale.

Globalni državni izdatki za vesolje bodo do leta 2030 dosegli skoraj 200 mlrd USD. Vedno več držav bo vlagalo v vojaške satelite, nadzor vesolja in varne komunikacije.

Pojavljajo se tudi novi tržni segmenti, kot so servisiranje satelitov v orbiti, odstranjevanje odpadkov ter poskusni projekti vesoljske proizvodnje in podatkovnih centrov. Ti za zdaj še ne prinašajo velikih prihodkov, a imajo velik dolgoročni potencial.

Uspeh vesoljske industrije bo odvisen od obvladovanja gneče v orbiti, vesoljskih odpadkov, varnostnih tveganj in stabilnosti vlaganj. Večji incident ali geopolitični konflikt bi lahko rast začasno upočasnil, vendar bo tehnološki preboj in dodatne državne spodbude rast še pospešile.

Največja borzna podjetja na področju vesoljske industrije

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2024)	Država
RTX Corp.	79.248,14	ZDA
Airbus SE	70.371,60	Nizozemska
Lockheed Martin Corp.	69.732,04	ZDA
Northrop Grumman Corp.	40.275,81	ZDA
Lockheed Martin Aeronautics Co	28.089,91	ZDA
Thales SA	20.915,91	Francija
Leonardo SpA	18.055,91	Italija

Panožna združenja/portali

Strokovne publikacije/portali

SpaceNews
Specializirana revija, ki pokriva vse vidike vesoljske industrije, vključno z vesoljskimi tehnologijami, sateliti, raziskavami vesolja, komercialnimi vesoljskimi podjetji in regulativnimi vprašanji. Objavlja novice, analize trendov, intervjuje z vodilnimi strokovnjaki in poročila o naložbah ter partnerstvih v sektorju.
Država porekla: ZDA
Pogostost izhajanja: tedensko

Acta Astronautica
Znanstvena revija, ki objavlja raziskave in študije na področju vesoljskih tehnologij. Vsebuje članke o satelitih, vesoljskih misijah, raketnih sistemih, robotiki in sistemih za raziskovanje vesolja. Namenjena je raziskovalcem, inženirjem in strokovnjakom iz industrije.
Država porekla: Nizozemska
Pogostost izhajanja: mesečno

Journal of Spacecraft and Rockets
Tehnična revija, osredotočena na razvoj raket, vesoljskih plovil, satelitov in pogonskih sistemov. Objavlja raziskave, študije primerov, inovacije v vesoljski tehnologiji ter standarde in regulativne smernice.
Država porekla: ZDA
Pogostost izhajanja: mesečno

New Space
Revija, ki pokriva komercialni in akademski del vesoljske industrije, z osredotočenostjo na podjetništvo, investicije, zagonska podjetja in nove tehnologije v vesolju. Prav tako obravnava regulativo in mednarodno sodelovanje.
Država porekla: ZDA
Pogostost izhajanja: 4-krat letno

Space Policy
Strokovna revija, ki analizira politike, regulacijo, pravne vidike in mednarodno sodelovanje v vesoljski industriji. Poudarek je na vplivu zakonodaje in regulativ na razvoj tehnologij in komercializacijo vesolja.
Država porekla: Združeno kraljestvo
Pogostost izhajanja: 4-krat letno

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

Viri:

Factiva
SIA
MarketWatch
GlobalNewsWire
GrandViewResearch

Posodobljeno: januar 2026.