Uzbekistan

Preučite predstavitve gospodarskih panog po področjih: 

 

 
Gospodarske panoge Uzbekistana - Informacijsko komunikacijska tehnologija

IKT sektor v Uzbekistanu se je v zadnjih letih razvil v enega ključnih stebrov gospodarske preobrazbe države in pomemben dejavnik njene vključitve v globalno digitalno gospodarstvo.

Država je uvedla strategijo Digitalni Uzbekistan – 2030, katere cilj je povečanje izvoza IKT storitev na 5 mlrd USD, ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest ter uveljavitev Uzbekistana kot regionalnega IT središča in dolgoročno tudi globalnega vozlišča za digitalne inovacije in zunanjega izvajanja poslovnih procesov (BPO). V okviru te strategije se država osredotoča na razvoj e-uprave, finančnih tehnologij, spletnega izobraževanja, oblačnih storitev in umetne inteligence (AI).

Po podatkih TAdviser je trg IKT v Uzbekistanu leta 2024 zrasel za 43,8 % in dosegel vrednost 4,33 mlrd USD, kar je približno 4 mlrd EUR. Največji del predstavljajo telekomunikacijske storitve, ki so zrasle za 16 % na letni ravni in dosegle vrednost 1,62 mlrd USD (1,5 mlrd EUR).

Rastoče zmogljivosti Uzbekistana na področjih razvoja programske opreme, BPO in ustvarjanja digitalnih vsebin, krepijo njegov izvozni portfelj. Vlada je izvedla regulativne reforme za omogočanje čezmejne digitalne trgovine, kar odpira vrata širšemu sodelovanju z globalnimi trgi.

Izvoz IKT storitev se v zadnjih letih močno povečuje. Leta 2024 je izvoz dosegel 619,7 mio USD, kar je približno 572,5 mio EUR. To predstavlja približno 40 % povečanje v primerjavi z letom prej. V letu 2025 naj bi izvoz dosegel 1 mlrd USD, do leta 2030 pa 5 mlrd USD.
 

Naložbe pospešujejo rast tehnološkega sektorja v Uzbekistanu

 

• Po vladnih načrtih naj bi Uzbekistan do leta 2030 pritegnil več kot 1 mlrd USD tujih naložb v razvoj AI in digitalne infrastrukture.
• Od leta 2017 je sektor digitalnih tehnologij pritegnil 3 mlrd USD (2,8 mlrd EUR) tujih naložb, število podjetij s tujim kapitalom pa se je povečalo za 8,5 krat.
• Kitajska izvozno-uvozna banka (Eximbank) je junija 2025 Uzbekistanu odobrila 500 mio USD posojila za modernizacijo telekomunikacijskega sektorja. Sredstva bodo uporabljena za širitev mobilnih in telekomunikacijskih storitev, vključno z omrežji 5G, brez natančno določenih posameznih projektov.
• Novi tuji vlagatelji, kot sta Midas Group (Nemčija) in TRON Enterprise Solution (Romunija), načrtujejo odprtje pisarn in vsaj 1.000 delovnih mest, ter prispevati 10 mio USD k izvozu.
• Uzbekistan je v svoji zahodni regiji Karakalpakstan vzpostavil območje brez davka za projekte AI in podatkovnih centrov. Tuja podjetja, ki so pripravljena vložiti 100 mio USD ali več, bodo do leta 2040 deležna popolne oprostitve davkov.

 
Vladne spodbude poganjajo rast IT trga

Država ustvarja ugodno poslovno okolje za IT podjetja, predvsem mednarodna. Uzbekistan je vzpostavil več IT parkov in inovacijskih središč, ki zagonskim podjetjem in mladim tehnološkim strokovnjakom ponujajo davčne spodbude ter programe usposabljanja.

V okviru IT Parka deluje poseben režim z ničelno davčno obremenitvijo za tehnološka podjetja, ugodno obdavčitev za zaposlene, ter podporo pri izbiri kadrov in kritju stroškov izobraževanja.

IT Park Uzbekistan vsak mesec beleži registracijo več kot 30 novih tujih podjetij. Skupno IT Park gosti več kot 2.900 podjetij, med njimi skoraj 700 tujih, ki skupaj ustvarjajo več kot 43.000 delovnih mest in izvažajo digitalne storitve v približno 90 držav sveta.

Število IT izvoznikov se je povečalo iz 12 leta 2017 na 650 leta 2024, kar jasno kaže na dinamiko in privlačnost sektorja za mednarodne vlagatelje.

Leta 2024 je začel delovati tudi tvegani sklad IT Park Ventures, namenjen vlaganju v IT zagonska podjetja. Sklad podpira inovativne projekte, kar ustvarja priložnosti za tuj kapital.
 

Razvoj umetne inteligence (AI) in IKT infrastrukture

Uzbekistan namenja precej pozornosti uporabi AI in IKT infrastrukture. Do konca leta 2024 je Uzbekistan izvedel več kot 20 projektov na področju AI, poleg tega pa je bilo razvitih še 70 dodatnih iniciativ za posameznike, različne industrije in velika podjetja.

Oktobra 2024 je država sprejela Strategijo razvoja AI do leta 2030, ki predvideva povečanje deleža programskih izdelkov in storitev, ki temeljijo na AI, širitev tehnične infrastrukture in povečanje človeških virov.

Vlada načrtuje, da bo Uzbekistan do leta 2030 pritegnil več kot 1 mlrd USD tujih naložb v razvoj AI in digitalne infrastrukture. Cilj je, da se število projektov, ki temeljijo na AI, poveča na 100.

Za podporo zagonskim podjetjem bodo v Taškentu in na Inha University odprti laboratoriji za AI, približno 3.000 zaposlenih v državnih organih pa se bo dodatno izobraževalo na tem področju.

Za nadaljnji razvoj IKT se v regijah Buhara, Fergana in Taškent načrtuje zagon oblačnih podatkovnih centrov. 
 
 

Najpomembnejša podjetja na področju IKT

Največja podjetja na področju IKT v Uzbekistanu so predvsem telekomunikacijski operaterji, ki predstavljajo največji segment IKT sektorja glede na prihodke. Med njimi izstopa Uzbektelecom / Uzmobile, ki je daleč največji domači operater in ključni konkurent na trgu. Pomembni so tudi Coscom (Ucell) in Unitel (Beeline Uzbekistan), Universal Mobile Systems (UMS / MobiUz) in Humans.

Poleg telekomunikacij so pomembne tudi fintech in digitalne platforme, ki se hitro razvijajo in rastejo glede na obseg poslovanja. Med največjimi so Paynet, Click, Payme.uz in Alif Uzbekistan.

V Uzbekistanu so prisotni tudi tuji tehnološki giganti, kot so Apple, Meta in Google, ki ustvarjajo visok komercialni obseg digitalnih storitev, kar se odraža v plačanih davkih. Tuja podjetja, ki v Uzbekistanu zagotavljajo elektronske storitve, so leta 2024 v državni proračun plačala približno 8,9 mlrd USD (8,2 mlrd EUR).
 

Ostale perspektivne panoge na trgu

 
Obnovljivi viri energije

Uzbekistan ima velik potencial obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije, vendar je bila do zdaj večina oskrbe z energijo odvisna od fosilnih goriv.

Vlada si prizadeva povečati rabo sončne energije in jo do leta 2030 postaviti kot ključni vir, pri čemer izvaja reforme, sprejema energetske strategije in zakone ter posodablja infrastrukturo.

Leta 2024 je Uzbekistan upravljal 91 elektrarn s skupno nameščeno močjo 21.398 MW, pri čemer so termoelektrarne predstavljale 79 %, hidroelektrarne 10 %, sončna energija 9 % in vetrna energija 1 %.

Država si prizadeva za prehod na nizkoogljično energijo in načrtuje, da bo do 2030 več kot polovico elektrike ustvarila iz sončnih in vetrnih virov. Veliki projekti v obnovljivih virih in modernizaciji elektroenergetskega omrežja predstavljajo priložnosti za tuje vlagatelje.

Osrednji del te strategije je razvoj infrastrukture za sončno in vetrno energijo, s ciljem dodati 25 GW zmogljivosti teh virov. Ti projekti naj bi zmanjšali odvisnost države od fosilnih goriv in Uzbekistan postavili kot regionalnega vodjo v čisti energiji. Ta prizadevanja poudarjajo zavezanost vlade diverzifikaciji energetske mešanice, krepitvi energetske varnosti in usklajenosti s cilji globalne trajnosti.

Širša nacionalna energetska strategija vključuje prehod s premoga, ki je leta 2024 predstavljal le približno 3 % proizvodnje električne energije, ter daje prednost razvoju obnovljivih virov energije, s poudarkom na sončni energiji. Vetrne elektrarne z močjo 100–1500 MW bodo nameščene v regijah Karakalpakstan in Navoi, sončne elektrarne pa bodo v osrednjem in južnem delu države. Velike sončne elektrarne pa bodo vključevale tudi sisteme za shranjevanje energije.

Za nadaljnjo spodbudo uporabe sončne energije po letu 2030 vlada načrtuje ukrepe, vključno z razogljičenjem drugih sektorjev, na primer z električnimi vozili in proizvodnjo vodika.

Uzbekistan trenutno izvaja 62 projektov, vključno z gradnjo in posodobitvijo več kot 24 hidroelektrarn, da bi njihovo skupno zmogljivost do leta 2030 povečal na več kot 4.000 MW. Hkrati poteka modernizacija prenosnih omrežij, vključno z gradnjo visokozmogljivih transformatorskih postaj. Modernizacija nizkonapetostnih omrežij poteka že od leta 2022.

Uzbekistan načrtuje, da bo do leta 2030 zmogljivosti obnovljivih virov presegale 20 GW, pri čemer bodo glavnega pomena vetrni, sončni, hibridni sistemi in baterije za shranjevanje energije.
 
Pomembni projekti:
 

• Kungrad Wind Farm 2 (2027): V Karakalpakstanu bo ACWA Power zgradilo 500 MW vetrno elektrarno. Obratovanje je predvideno za leto 2027.
• Aral Wind Farm (2026): Prav tako v Karakalpakstanu bo ACWA Power postavilo eno največjih vetrnih elektrarn na svetu, s kapaciteto 5.000 MW. Gradnja se začne leta 2026, obratovanje pa je načrtovano za 2028.
• Karakalpakstan Wind Power Project (2026): Ta 1,5 GW vetrna elektrarna bo oskrbovala približno 1,65 mio gospodinjstev in letno zmanjšala emisije CO₂ za 2,4 mio ton.
• Tashkent Waste-to-Energy Project (2026): V sodelovanju s podjetji iz Kitajske, ZAE in Južne Koreje bo predelano približno 1 mio ton komunalnih odpadkov, iz katerih bo proizvedenih 500 mio kWh električne energije.
• Shirin Solar Power Plant (2025): V regiji Sirdarya bo zgrajena 100 MW sončna elektrarna.
• Jizzakh Wind Farm (2025): China Huadian bo v Jizzaxu zgradilo 1.000 MW vetrno elektrarno. Komercialno obratovanje je predvideno za 2027.
• CMEC Uzbekistan Solar PV Park (2025): 500 MW sončna elektrarna v lasti Abu Dhabi Future Energy bo začela obratovati leta 2026, s čimer bo znatno prispevala k doseganju nacionalnih ciljev za sončno energijo.
• Qoraozak Wind Farm (2025): V Karakalpakstanu bo ACWA Power zgradilo 100 MW vetrno elektrarno, ki bo proizvedla približno 350.000 MWh elektrike in zmanjšala emisije CO₂ za 160.000 ton letno.

 

Živilska industrija

Živilska industrija ima v Uzbekistanu velik potencial za rast, predvsem v proizvodnji in izvozu izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Leta 2023 je bilo predelano le 15 % od 20 mio ton pridelanega sadja in zelenjave, pri čemer je zaradi omejene skladiščne in predelovalne kapacitete izgubljenih 30 % pridelka. Predelava mesa in mleka je znašala le 16 %. Uzbekistan si je zadal cilj povečati proizvodnjo hrane na 7,4 mio ton in povečati predelavo mleka, mesa ter sadja in zelenjave do leta 2026.

Živilska industrija v Uzbekistanu predstavlja pomemben del gospodarstva države, saj temelji na bogatih kmetijskih virih in prispeva k dodani vrednosti lokalnim proizvodom. Sektor vključuje predelavo mesa, mleka ter sadja in zelenjave, pri čemer je Uzbekistan znan kot velik proizvajalec agrumov in drugega sadja, zelenjave, žit ter koruze.

Glavni izvozni trgi so Pakistan, Rusija, Kazahstan in Kitajska.

Država je leta 2025 izvedla naložbene projekte v vrednosti 40,5 mio USD (približno 37,4 mio EUR) za proizvodnjo embalaže za 2,1 mio ton sadja in zelenjave.

Država je uvedla reforme za povečanje proizvodnje in dodano vrednost v kmetijstvu, vključno s predelavo hrane, ter spodbudila naložbe za povečanje izvoza in predelovalnih zmogljivosti.

Država si prizadeva za diverzifikacijo izvoza, saj približno 80 % kmetijskih proizvodov trenutno izvaža v le 5 držav. Za podporo izvozu je vlada namenila 56 mio USD letno, dodatnih 79,4 mio USD pa za povečanje proizvodnje. Kljub tem ukrepom izkoriščenost obdelovalnih zemljišč in virov v nekaterih regijah še vedno ni optimalna.

Za izboljšanje izvoza so bili v državi sprejeti naslednji ukrepi:
 

• ustanovitev trgovskih hiš na ključnih mednarodnih trgih in v pristaniških mestih
• razvoj mednarodno akreditiranih laboratorijev za zagotavljanje kakovosti
• zmanjšanje izgub med transportom in skladiščenjem z naložbami v hladilne zabojnike ter napredne rešitve pakiranja.
• banka za razvoj poslovanja bo izvoznim podjetjem zagotovila 119 mio preferenčnih posojil za ublažitev omejitev obratnega kapitala.

Za usklajeno izvajanje vseh teh pobud je bila ustanovljena posebna komisija za izvoz sadja, zelenjave in hrane, ki jo vodi predsednik vlade. Cilj vseh ukrepov je povečati proizvodno vrednost, izboljšati izvozno zmogljivost in okrepiti položaj Uzbekistana kot prehranske velesile na mednarodnem trgu.

Priložnosti za podjetja so predvsem na področju predelave in pakiranja sadja, zelenjave, mesa, mleka in proizvodnje embalaže. Lokalna podjetja raje sodelujejo s tujimi partnerji, ki prinašajo znanje, tehnologijo, tehnično znanje in dostop do izvoza.

Med večjimi podjetji v predelavi hrane v Uzbekistanu so Lactalis, Coca-Cola in PepsiCo.
 

Turizem

Vlada turizem obravnava kot pomemben sektor za gospodarski razvoj, z velikim potencialom rasti.

Po dolgih letih, ko je bila država zaprta za tuje obiskovalce, je Uzbekistan uvedel reforme, ki omogočajo lažji dostop do bogate kulturne in zgodovinske dediščine.

Leta 2024 se je število tujih obiskovalcev povečalo za 20 % na 8 mio, izvoz turističnih storitev pa je narasel iz 2,14 mlrd USD v 2023 na 3,52 mlrd USD v 2024. V strategiji Uzbekistan-2030 si je vlada zastavila cilj 5 mlrd USD letnega izvoza turističnih storitev.

Uzbekistan aktivno modernizira in širi svoja letališča, da bi lahko sprejel več potnikov. Državno podjetje Uzbekistan Airports, ki upravlja 11 mednarodnih letališč, sodeluje s tujimi partnerji, kot je Changi International Airports (Singapur), pri izboljšanju storitev in uvajanju naprednih tehnologij. Širitev terminala Tashkent International Airport na 13 mio potnikov naj bi bila končana do sredine 2026, cilj pa je doseči 15 mio potnikov do leta 2030.

Vlada spodbuja tudi pohodniški in verski turizem. Uzbekistanci delajo na izboljšanju povezav z državami kot so Indonezija, Malezija, Indija, Pakistan, Bangladeš in Bližnji vzhod, usposabljajo kvalificirane vodiče ter izboljšujejo dostop do verskih krajev.
Z več kot 1.200 svetišči lahko država letno privabi okoli milijon romarjev. Leta 2025 se je Uzbekistan uvrstil na 17. mesto od 153 držav po Globalnem indeksu muslimanskega turizma, mesto Khiva pa je bilo leta 2024 razglašeno za turistično prestolnico islamskega sveta.

Uzbekistan aktivno vabi vlagatelje tudi k razvoju smučišč. Med prvimi je bilo smučišče Amirsoy (vredno 80 mio USD), ki je začelo obratovati decembra 2019. Leta 2025 pa je bil podpisan projekt Sea Breeze Uzbekistan v vrednosti 5 mlrd USD za gradnjo celoletnega smučišča Sea Breeze Uzbekistan v bližini vodnega rezervoarja Charvak v okrožju Bostanlyk v regiji Taškent.

Priložnosti za tuje vlagatelje:
 

• Hotelirski sektor: gradnja in upravljanje hotelov ter uvajanje mednarodnih hotelskih franšiz v turistično privlačnih mestih, kot so Samarkand, Bukhara in Khiva.
• Letališča: Vlada si prizadeva privabiti tuje naložbe in upravljavske storitve na letališčih v državi v obliki javno-zasebnih partnerstev ob davčnih in carinskih ugodnostih.

 
 

Kemična industrija

Kemična industrija v Uzbekistanu je v zadnjih letih doživela izjemno rast in igra ključno vlogo v nacionalni strategiji prehoda k proizvodnji višje dodane vrednosti.

Sektor podpira predvsem kmetijstvo s proizvodnjo gnojil (dušikova, fosforjeva in kalijeva gnojila), ter izdeluje tudi metanol, žvepleno kislino in kavstično sodo.

Med letoma 2017 in 2024 se je proizvodnja kemičnih izdelkov v državi več kot podvojila, med letoma 2020 in 2024 pa so glavna podjetja povečala proizvodnjo za 91,5 %.

Leta 2024 je Uzbekistan izvozil kemične proizvode v vrednosti 1,6 mlrd USD (približno 1,4 mlrd EUR), proizvodnja plastičnih in gumijastih izdelkov pa je dosegla 1,4 mlrd USD , kar pomeni 60,3 % letno rast. Od leta 2020 se je proizvodnja plastičnih izdelkov povečala za 2,5-krat, izvoz pa je prispeval 31,8 mio USD (približno 29,4 mio EUR). Skupni izvoz kemičnih izdelkov je v letu 2024 znašal 1,5 mlrd USD.

Priložnosti se odpirajo tako v proizvodnji gnojil ter negnojilnih kemikalij. Proizvodnjo gnojil (dušik, fosfor, pepelika) in negnojilnih kemikalij (plastika, guma, detergenti) je mogoče razširiti na proizvodnjo anorganskih izdelkov, kot so poliakrilonitril (PAN), akrilonitril-butadien-stiren (ABS) plastika, in različnih kemičnih izdelkov, vključno s polistirenom, reagenti, katalizatorji in dodatki. Ti izdelki bi lahko podpirali ključne industrije, kot so metalurgija, nafta in plin ter tekstil.

Mednarodno sodelovanje je ključno za razvoj kemične industrije Uzbekistana. Leta 2021 je država sklenila dogovor z IFC za podporo modernizacije industrije in privabljanje tujih investicij.

Predsedniška resolucija iz leta 2022, z naslovom O odobritvi ciljnega programa za strateški razvoj kemične in plinsko-kemične industrije, je določila ustanovitev 3 velikih kemičnih grozdov v regijah Navoiy, Fergana in Karakalpakstan za izvedbo 44 investicijskih projektov v vrednosti 10,65 mlrd USD (9,8 mlrd EUR) med letoma 2022 in 2029. Financiranje bo zagotovljeno iz sredstev grozdov (725,9 mio USD), neposrednih investicij (2,49 mlrd USD) in tujih posojil (7,43 mlrd USD).

Glavni cilji kemične industrije v Uzbekistanu so širitev proizvodnje gnojil, kompleksnih mineralnih izdelkov, polimerov, kemikalij za metalurgijo, nafto, plin ter tekstil, predelava plastike in izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ter razvoj inovativnih tehnologij, vključno s proizvodnjo zelene energije in cianidnih soli.

S temi ukrepi Uzbekistan konsolidira svojo vlogo regionalnega in globalnega konkurenta v kemični industriji, povečuje izvoz in ustvarja dolgoročne priložnosti za tuje investitorje.


 
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.

 
Viri:

• Factiva
• TAdviser
• Invest Uzbekistan
• Ministrstvo za digitalne tehnologije Republike Uzbekistan
• bneIntellinews
• MBMR

Posodobljeno: februar 2026.