Predstavitev gospodarstva Uzbekistana
| Predstavitev gospodarstva Uzbekistana |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republic of Uzbekistan |
| Mednarodna oznaka | UZ/UZB |
| Glavno mesto | Tashkent |
| Velikost (km2) | 448,978 |
| Prebivalci (mio) | 38 |
| Uradni jezik | Uzbeščina |
| Vera | Muslimani (88 %), protestanti (9 %), ostali (3 %) |
| Denarna enota | Uzbekistanski SUM (UZS) |
| Čas | GMT +5 ur |
| Klicna številka | +998 |
Prebivalstvo Uzbekistana
Uzbekistan ima 38 milijonov prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Tashkent | 3.164.030 |
| Namangan | 713 220 |
| Samarkand | 595,200 |
| Andijan | 501,131 |
| Nukus | 332,500 |
| Bukhara | 280,187 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Unitarna predsedniška republika. |
|
Pravni sistem: |
Pravni sistem Uzbekistana temelji na civilnem, ki izvira iz sovjetske pravne tradicije, danes pa je zasnovan na ustavi iz leta 1992 (z več kasnejšimi spremembami). Ustava določa delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Sodna oblast je po ustavi formalno neodvisna od zakonodajne in izvršilne oblasti. |
|
Zakonodajna oblast: |
Zakonodajno oblast ima vrhovna skupščina (Oliy Majlis), ki je dvodomni parlament: |
|
Volitve: |
Zadnje volitve v Zakonodajni dom so potekale 27. oktobra 2024. Zadnje predsedniške volitve so potekla 9. julija 2023. Naslednje volitve so predvidene za leto 2030. |
|
Vodstvo države: |
Predsednik države: Shavkat Mirziyoyev (od 14.decembra 2016) |
|
Izvršilna oblast: |
Predsednik je neposredno izvoljen z absolutno večino glasovanja za 7-letni mandat (z možnostjo drugega mandata). Predsednika vlade predlaga večinska stranka v vrhovnem zboru, vendar ga skupaj z ministri in namestniki ministrov imenuje predsednik. Predsednik ima pravico izdajati zavezujoče odloke in ima odločilen vpliv na delovanje vlade. |
Država Uzbekistan je med drugim članica ADB (Azijska razvojna banka), CIS (Commonwealth of Independent States), EAEU (Eurasian Economic Union), EBRD (Evropska banka za obnovo in razvoj), IBRD (Mednarodna banka za obnovo in razvoj), IDA (International Development Association), IFC (International Finance Corporation), IMF (Mednarodni denarni sklad), WTO (Svetovna trgovinska organizacija), UNCTAD (United Nations Conference on Trade and Development), FAO (Food and Agriculture Organization).
Viri: Factiva, EIU, CIA factbook; januar 2026.
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2026-2022
| 2026* | 2025* | 2024 | 2023 | 2022 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 38,5 | 37,7 | 36,9 | 36,0 | 35,3 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 81 | 79 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 147,1 | 127,0 | 106,2 | 94,9 | 85,6 |
| BDP per capita (v EUR): | 3.821 | 3.369 | 2.876 | 2.635 | 2.427 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 472,1 | 437,4 | 399,9 | 366,6 | 341,5 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 12.265 | 11.603 | 10.829 | 10.176 | 9.681 |
| Rast BDP (v %): | 6,0 | 6,8 | 6,5 | 6,3 | 6,0 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,5 | 5,0 | 5,5 | 6,8 | 8,9 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 7,3 | 9,1 | 9,6 | 10,0 | 11,4 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -140,2 | -126,9 | -112,6 | -109,9 | -26,8 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 70,1 | 65,1 | 60,4 | 66,2 | 14,6 |
| Stopnja rasti obsega izvoza blaga in storitev (v %): | 10,1 | 9,5 | -1,5 | 25,5 | 13,2 |
| Stopnja rasti obsega uvoza blaga in storitev (v %): | 11,4 | 14,8 | 1,0 | 28,5 | 13,5 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 2,6 | 2,0 | 2,4 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 107,6+ | 108,4 | 98,0 | 106,5 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 3,6+ | 12,1 | 5,4 | 2,0 |
| Boniteta države (op): | / | 41 | / | / | / |
Opombe:
(op): Bonitetna ocena Trading Economics (TE) ocenjuje kreditno sposobnost države med 100 (brez tveganja) in 0 (verjetno neplačilo). Primerjalna tabela tveganj
(*) IMF napoved
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno januar 2026).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri: IMF; WB; UNCTAD; TE, januar 2026.
Socialni in okoljski kazalniki Uzbekistana
Če vas zanima stanje Uzbekistana na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo v Uzbekistanu
V Uzbekistanu mora vsak tujec, ki želi delati, pridobiti delovno dovoljenje, razen če spada v določene izjeme, kot so zaposleni v IT parkih, diplomati ali investitorji z velikimi vlaganji. Delovna dovoljenja izda Agencija za zunanjo migracijo delovne sile, postopek pa običajno vodi delodajalec preko uradnega portala my.gov.uz. Za pridobitev dovoljenja je potrebno predložiti kopijo potnega lista, fotografijo, dokazila o kvalifikacijah, osnutek pogodbe o zaposlitvi in vizumske dokumente, če je potrebno. Čas obravnave traja približno 15 delovnih dni, po izdaji pa tujec običajno zamenja vizum za delovni vizum, vezan na dovoljenje.
Po pridobitvi delovnega dovoljenja se izda vizum za delo, ki je pogoj za zakonit vstop in zaposlovanje v Uzbekistanu. Za visoko kvalificirane specialiste veljajo posebna pravila, ki omogočajo daljša dovoljenja, podaljšanje veljavnosti in vključitev družinskih članov. Obstajajo tudi nekatere izjeme, na primer za zaposlene v IT ali za delo na daljavo iz tujine, ki so lahko izvzete iz obveznosti delovnega dovoljenja.
Število tujcev, ki jih lahko zaposli posamezno podjetje, je omejeno, pri čemer imajo prednost visoko kvalificirani strokovnjaki, katerih znanje lokalna delovna sila ne pokriva.
Najpogostejši sektorji, v katerih tujci delajo, so energetika in rudarstvo, IT in tehnologija, izobraževanje, finance, svetovanje ter delo pri mednarodnih organizacijah in multinacionalnih podjetjih.
Stroški in trajanje delovnih dovoljenj za različne kategorije tujcev ter osnovna pravila delovnih viz so določena z uzbekistansko zakonodajo. Veljavnost delovnega dovoljenja v Uzbekistanu je odvisna od kvalifikacije delavca. Običajno se dovoljenje izda za od 1 do 3 let.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača se je s 1. avgustom 2025 povečala iz 1.155.000 UZS (81,86 EUR) na 1.271.000 UZS, kar je približno 90,08 EUR.
Povprečna mesečna bruto plača v Uzbekistanu je v Q3 2025 znašala 6.166.900 UZS ali približno 437,09 EUR. To pomeni 17,2 % rast v primerjavi s Q3 2024.
Vrednosti UZS so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2025.
Viri:
- tax-legal.uz
- stat.uz
Posodobljeno: januar 2026.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |
|---|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 11,6 | 11,2 | 7,0 | 7,5 |
| Rast javne potrošnje | 3,1 | 3,5 | 1,1 | 1,1 |
| Rast investicij | 3,1 | -0,3 | 23,4 | 27,6 |
Vir: Factiva; WB, januar 2026.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Uzbekistan je v letu 2024 izvozil za 60,4 mlrd EUR blaga, uvozil pa za 112,6 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v balgovni menjavi je znašal -52,2 mlrd EUR.
- V letu 2024 je Uzbekistan največ izvažal bisere, drage kamne, plemenite kovine, nafto in plin, baker, ostalo blago ter sadje in oreške.
- Največ so v letu 2024 izvozili v Rusijo (15,1 % od celotnega izvoza), sledijo Kazahstan, Kitajska, Turčija in Afganistan.
- Uzbekistan je v letu 2024 največ uvažal strojno opremo, nafto in plin, električno in elektronsko opremo, vozila ter železo in jeklo.
- Največ so v letu 2024 uvozili iz Kitajske (29,2 % od celotnega uvoza), sledijo Rusija, Kazahstan, Južna Koreja in Turčija.
Uzbekistan - gibanje izvoza in uvoza blaga 2022 - 2027 (grafični prikaz)

(*) IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2024 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 16,7 | Biseri, dragi kamni, plemenite kovine | 38,9 |
| Mineralna goriva, olja | 11,2 | Mineralna goriva, olja | 6,9 |
| Električna in elektronska oprema | 9,8 | Baker in bakreni izdelki | 6,1 |
| Vozila | 9,8 | Ostalo blago | 4,7 |
| Železo in jeklo | 5,7 | Sadje in oreški | 4,0 |
| Vodilni uvozni trgi 2024 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2024 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Kitajska | 29,2 | Rusija | 15,1 |
| Rusija | 21,8 | Kazahstan | 6,4 |
| Kazahstan | 7,8 | Kitajska | 6,0 |
| Južna Koreja | 5,3 | Turčija | 5,0 |
| Turčija | 4,7 | Afganistan | 4,7 |
| Slovenija (24. mesto) | 0,5 | Slovenija (58. mesto) | <0,1 |
Vir: Factiva; ITC, januar 2026.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Egiptu so v letu 2024 znašale 189,6 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2020 je znašala 13,7 %.
- Celotne izhodne TNI Egipta so v letu 2024 znašale 9,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2020 pa je znašala 4,7 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI v Uzbekistanu 2021 - 2024 (grafični prikaz)
Vir: UNCTAD; ITC, januar 2026.