Prodaja v Uzbekistan
Kako prodajati v Uzbekistan?
Gospodarska politika vlade
Gospodarska politika Uzbekistana je v zadnjem desetletju usmerjena v globoko transformacijo državnega, izoliranega in centralno vodenega gospodarstva v odprto, konkurenčno in tržno usmerjeno gospodarstvo.
Ta prehod se izvaja z načrtovanimi reformami, strateškimi programi in sodelovanjem z mednarodnimi finančnimi institucijami, kot so Svetovna banka in OECD, ki podpirajo širšo liberalizacijo trga, izboljšanje investicijskega okolja in modernizacijo javnih financ.
Reforme vključujejo liberalizacijo gospodarstva, privabljanje tujih neposrednih naložb, odpravo regulativnih ovir in spodbujanje konkurenčnega poslovnega okolja z davčnimi olajšavami ter drugimi spodbudami.
Pomemben steber politike je krepitev zasebnega sektorja kot glavnega gonila rasti, kar vključuje zmanjšanje državnega nadzora v sektorjih, kot so energetika, železnice in kemikalije, ter večjo vlogo tržnih mehanizmov. Reformni ukrepi spodbujajo tudi razvoj financiranja in pravno zaščito zasebnih ter tujih investitorjev.
Osrednji strateški dokument Uzbekistana je Uzbekistan-2030, nacionalna razvojna strategija, katere cilj je, da država do konca desetletja doseže status države z višjim srednjim dohodkom, poveča BDP in zviša dohodek na prebivalca. Strategija si prizadeva tudi za stabilizacijo letne inflacije okoli 5 % do 6 %, privabljanje približno 250 mlrd USD investicij ter izvedbo več kot 500 pomembnih tehnoloških in infrastrukturnih projektov.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
V Uzbekistanu se potrošniško vedenje hitro spreminja, predvsem zaradi mlade populacije in rastoče digitalizacije. Maloprodaja se krepi, potrošniki pa imajo večjo kupno moč, kar se odraža tudi v rasti spletne trgovine, ki trenutno predstavlja okoli 4 % celotne maloprodaje.
Mladi, digitalno usmerjeni in cenovno občutljivi kupci, pri nakupih iščejo kakovost, udobje in prepoznavne blagovne znamke, hkrati pa gospodarski dejavniki, kot sta visoka inflacija in rast življenjskih stroškov, vplivajo na previdnejše odločitve in iskanje popustov.
V živilskem segmentu raste povpraševanje po priročnih in zdravih izdelkih, v farmacevtskem segmentu pa po kakovostnejših in dražjih izdelkih. Pri nakupih prevladujejo lokalni izdelki, ki jih potrošniki cenijo zaradi dostopnosti in zaupanja, medtem ko se preko spleta največ prodajajo tehnološki izdelki, elektronika in modni artikli.
Kupna moč prebivalcev se krepi, a ostajajo občutljivi na ceno. Večina potrošnikov v prihodnje pričakuje dodatno rast prihodkov in porabe, ki bo predvsem usmerjena v stanovanjske stroške, izobraževanje in transport, medtem ko bodo luksuzni izdelki zavzemali manjši delež.
Tržne poti, distribucija
Distribucijski in prodajni sistemi v Uzbekistanu se hitro razvijajo, vendar ostajajo močno zaznamovani s tradicionalnimi oblikami trgovanja.
Največji del prodaje še vedno poteka prek majhnih neodvisnih trgovin, ki še vedno obvladujejo večino prodaje in imajo globoko zakoreninjeno vlogo v nakupovalnih navadah prebivalstva.
Kljub temu se v večjih mestih, predvsem v Taškentu, hitro uveljavljajo moderne trgovske verige.
Najmočnejši domači konkurenti hitro širijo svojo mrežo trgovin. Med njimi izstopa Korzinka, največja in najbolj prepoznavna veriga supermarketov, ki se je v zadnjih letih močno razširila po vsej državi. Poleg nje pomembno vlogo igrajo tudi verige Havas, Makro in Baraka Market, ki konkurirajo v segmentu živil in vsakodnevnih potrebščin.
Hkrati se hitro razvija segment specializiranih trgovin, ki ponujajo elektroniko, gospodinjske aparate in kozmetiko.
Poleg lokalnih verig na trg vstopajo tudi mednarodne blagovne znamke, kar dodatno krepi konkurenco v urbanih središčih. Med njimi je poljska modna skupina LPP S.A. (Sinsay), ki je napovedala velike investicije in odprtje trgovin v Taškentu.
Distribucijska infrastruktura se izboljšuje, pri čemer imajo ključno vlogo logistični centri v Taškentu, Andižanu in Samarkandu. Čeprav je Uzbekistan dvojno celinska država, je notranja distribucija razmeroma učinkovita zaradi dobre cestne povezanosti in goste poselitve. Posebej hitro se razvija hladna veriga, ki je pomembna za živilsko industrijo in izvoz svežih pridelkov.
E-trgovina je v zadnjih letih postala eden najhitreje rastočih kanalov, kar je posledica mlade populacije, širjenja digitalnih plačil in urbanizacije. Največ spletnih nakupov se opravi v Taškentu, kjer je tudi največja kupna moč.
Za tuja podjetja je najprimernejši vstop na trg prek lokalnih distributerjev, ki obvladujejo razvejeno mrežo majhnih trgovin, medtem ko je Taškent najpomembnejša točka za lansiranje novih blagovnih znamk.
Spletna prodaja v Uzbekistanu
Spletna prodaja v Uzbekistanu je še v razvoju in trenutno predstavlja okoli 3,8?% celotnega maloprodajnega trga. Vrednost spletne maloprodaje je v Uzbekistanu v letu 2024 dosegla 1,2 mlrd USD.
Po napovedih KPMG bo delež spletne maloprodaje do leta 2027 dosegel okoli 10 % celotne maloprodaje, kar pomeni vrednost med 1,8 in 2,2 mlrd USD.
Največ spletnih nakupov predstavljajo elektronika in gospodinjski aparati (35?%), sledijo modni izdelki (19?%), medtem ko so preostali segmenti, kot so hrana, pijače in kozmetika, manj zastopani.
Trg vodijo domače platforme, kot je Uzum Market, medtem ko na trg postopoma vstopajo tudi mednarodni spletni trgovci, na primer AliExpress, Wildberries in Yandex.
Razvoj spletne prodaje podpira tudi izboljšana digitalna in telekomunikacijska infrastruktura, vključno z uvedbo 5G omrežij in širjenjem dostopa do visoko-hitrostnega interneta, kar omogoča večjo dostopnost spletnih storitev tudi v regionalnih območjih.
Čeprav spletna prodaja trenutno predstavlja razmeroma majhen delež maloprodaje, sektor beleži hitro rast in naj bi do konca desetletja postal pomemben del uzbeškega maloprodajnega trga, z vse več možnostmi tako za domače kot tuje trgovce.
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
- sejmi v Uzbekistanu
- Iteca Exhibitions (organizator večine sejmov v Uzbekistanu)
- baza sejmov – izvozno okno
Plačevanje
Najpogostejši načini plačila za podjetja v Uzbekistanu so:
- Bančna nakazila – standardni način za mednarodna poslovna plačila.
- Akreditivi – predvsem pri večjih mednarodnih transakcijah, ki zagotavljajo varnost tako za prodajalca kot kupca.
- Plačilne kartice - Stranke lahko pri lokalnih bankah odprejo kartice Visa, Mastercard in China Union Pay za mednarodna plačila, za plačila v nacionalni valuti pa uporabljajo domače kartice UzCard in Humo. Sodelovanje kartic UzCard in Humo z Visa, Mastercard in China Union Pay je privedlo do združitve njihovih sistemov z izdajo sooblikovanih kartic (UzCard-Mastercard, UzCard-Union Pay, Humo-Visa, Humo-Mastercard, Humo-Union Pay), ki jih je mogoče uporabljati tako za domača kot mednarodna plačila.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Transport in logistika v Uzbekistanu predstavljata temelj za delovanje gospodarstva in mobilnost blaga, tako znotraj države kot v mednarodnem prometu. Po podatkih Državnega statističnega komiteja Republike Uzbekistan, je skupni obseg prevoženega tovora v državi leta 2024 dosegel prek 1,52 mlrd ton, kar je najvišja raven v zadnjih letih in kaže na stabilno rast prometa.
Najpomembnejša oblika prevoza tovora v Uzbekistanu je cestni transport, ki predstavlja več kot 90 % celotnega tovornega prometa. Cestni sistem je izredno razširjen in služi tako za notranje premike, kot za povezave z mejami s sosednjimi državami, omogoča pa hitro in fleksibilno dostavo blaga. Leta 2024 so cestni prevozniki prepeljali 1,4 mlrd ton tovora.
Železniški prevoz je drugi ključni način prevoza tovora, zelo pomemben za prevoz velikih količin blaga na razdalje znotraj države in v mednarodnem prometu. V letu 2024 je železniški sistem prepeljal več 10 mio ton tovora, kar je predstavljalo okoli 4,9?% celotnega prevoza tovora.
Cevovodni transport je prav tako pomemben segment, predvsem za premik plina in drugih energentov, ki prispeva nekaj več kot 4?% k prevoženim tonam v nacionalnem prometu.
Država si prizadeva izboljšati logistični sistem in infrastrukturo z državnimi strategijami do leta 2030, ki vključujejo povečanje mednarodnega tovornega prometa, rast izvoza logističnih storitev in povečanje deleža kontejnerskega prevoza. Ti ukrepi so del širšega načrta razvoja transportnega in logističnega sistema Uzbekistana, ki cilja na okrepitev vloge države kot regionalnega tranzitnega vozlišča.
Trans-Kaspijska mednarodna transportna pot, ki povezuje Kitajsko in Evropsko unijo preko Srednje Azije, Kavkaza, Turčije in Vzhodne Evrope, pridobiva vse večji pomen za Uzbekistansko logistiko in mednarodno trgovino. Leta 2021 so Uzbekistan, Pakistan in Afganistan sklenili dogovor o gradnji 573 km dolge železnice Mazar-e-Sharif–Kabul–Peshawar, ki bi Uzbekistanu omogočila dostop do Indijskega oceana in olajšala trgovino z južno Azijo. Julija 2025 je bila podpisana okvirna študija izvedljivosti projekta.
Projekt železnice Kitajska–Kirgizistan–Uzbekistan, vreden 4,7?mrd USD, zagotavlja mednarodno povezljivost in predvideva letni prevoz 12 do15 mio ton tovora.
Poleg železnic Uzbekistan načrtuje tudi gradnjo plačljivih cest Taškent–Samarkand in Taškent–Andijan po modelu javno-zasebnega partnerstva. Projekt se bo začel v letu 2026. Ti projekti bodo bistveno povečali tranzitni potencial države, olajšali regionalno trgovino in okrepili logistično povezljivost Uzbekistana z južno Azijo in širšim svetom.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- yellowpages.uz - poslovne rumene strani v Uzbekistanu
- goldenpages.uz – poslovni imenik uzbekistanskih podjetij
- uzbekistanyp.com – poslovni imenik uzbekistanskih podjetij
- b2bmap.com/uzbekistan - B2B imenik z informacijami o uzbekistanskih podjetjih in dobaviteljih
- bizpages – poslovi imenik uzbekistanskih podjetij
- uzb.soopage.com – poslovni imenik uzbekistanskih podjetij
Druge koristne povezave:
- Vlada Republike Uzbekistan
- National database of legislation of the Republic of Uzbekistan
- The Ministry of Poverty Reduction and Employment of the Republic of Uzbekistan
- Invest in Uzbekistan
- Customs Committee of Uzbekistan
- Chamber of Commerce and Industry of Uzbekistan
- Uzstandard Agency
- The Central Bank of the Republic of Uzbekistan
Viri:
- Factiva
- The Economist Intelligence Unit
- Trade.gov
- Lloyds bank
- UZ Daily
Posodobljeno: januar 2026.
