Litva

Gospodarske panoge Litve

Priložnosti na trgu

 
Perspektivna področja za izvoznike in tuje vlagatelje so:

Infrastrukturni projekti: Glavni infrastrukturni projekti, ki so trenutno v teku, vključujejo razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina, gradnjo avtoceste Via Baltica in železnice Rail Baltica za povezavo baltskih držav s preostalo Evropo, razširitev in posodobitev objektov pristanišča v Klaipedi, gradnjo in posodobitev daljnovodov na Poljsko in Švedsko, gradnjo skladišča zemeljskega plina, gradnjo plinovoda, ki povezuje Litvo s Poljsko in naložbe v infrastrukturo za obnovljivo energijo, zlasti v veter in biomaso. 

Gradbeništvo: Gradbeni sektor v Litvi hitro raste, rast pa spodbujajo tudi razvojna sredstva EU. Veliko povpraševanje je skoraj po vseh izdelkih, povezanih s prenovo in gradnjo stavb, vključno z barvami, vrati, okni, vodovodno opremo, razsvetljavo, izolacijskimi materiali, ogrevalnimi sistemi, orodjem in stroji.

Okoljske storitve: Po ocenah bo morala Litva vložiti 50 mio EUR za uskladitev z okoljskimi zahtevami EU. Zlasti v sektorju obnovljivih virov energije že potekajo precejšnja vlaganja in se pripravljajo načrti za uvedbo programov energetske učinkovitosti stanovanj. Večina izdatkov za okolje bo v prihodnje namenjena izboljšanju čiščenja odpadnih voda, kanalizacijskih omrežij in ravnanju z odpadki. Varstvo okolja je prednostna naloga nacionalnega programa javnih naložb. Z ambicioznimi okoljskimi cilji, določenimi za leto 2020, 2030 in 2050, bodo v okoljskem sektorju na voljo priložnosti na področjih, kot so zaščita in preprečevanje, sanacija, spremljanje in odstranjevanje odpadkov. Tuja podjetja lahko sodelujejo z lokalnimi partnerji na področju kemijskih analiz, sanacije tal in podtalnice, svetovanja o vplivih na okolje in storitvah v zvezi z ravnanjem z nevarnimi in drugimi odpadki.
 
Dobava glavnim industrijskim sektorjem: Litva ima močno in dobro razvito industrijo. Obstajajo potencialne priložnosti za dobavo predvsem v sektorjih živilske, kemične, lesne, tekstilne in kovinske industrije.


Gospodarstvo

Litva se je pridružila EU leta 2004 in kmalu po tem je država doživela znatno rast in hitro posodobitev gospodarstva. Litva je od držav EU najhitreje okrevala po gospodarski recesiji, predvsem zaradi uspešnega bančnega sistema in raznolikega industrijskega sektorja.
Litva ima sicer majhno, odprto gospodarstvo, na katerega močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so gospodarski rezultati njenih glavnih trgovinskih partneric.

 

Struktura BDP

Kmetijstvo prispeva 3 % BDP in zaposluje 7 % aktivne delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, krompir, sladkorna pesa in vino. Pomembni segmenti kmetijskega sektorja so še govedoreja, ovčereja, prašičereja in gozdarstvo. Njive in trajni nasadi pokrivajo 2 mio ha ali več kot 1/3 ozemlja države. Kljub pandemiji COVID-19, se je celotna kmetijska proizvodnja leta 2020 povečala za 4 %.

Storitveni sektor prispeva 68 % BDP in zaposluje več kot 2/3 aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segment storitvenega sektorja je IKT. Turizem je bil v zadnjih letih eden najhitreje rastočih sektorjev gospodarstva države, ki pa je bil zaradi pandemije Covid-19 precej prizadet. V prvih treh četrtletjih leta 2020 se število turistov zmanjšalo za skoraj -30 %, prihodi tujcev pa so se zmanjšali za -73 %.


Vir: EIU; Factiva, april 2021.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 29 % BDP in zaposluje približno 26 % aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so proizvodnja elektronskih izdelkov, kemična in strojna industrija, obdelava kovin, proizvodnja gradbenega materiala in gospodinjskih aparatov, ter živilska, tekstilna in pohištvena industrija. Pomembna segmenta sta tudi rafinerija nafte in ladjedelništvo.

V letu 2020 je Litva beležila -4,9 % upad industrijske proizvodnje. V letu 2021 naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 5,5 %, v letih 2022 in 2023 pa za 4,8 %.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na litovskem trgu:

 

Živilska industrija - trg piva

Živilsko-predelovalna industrija je največja industrija v Litvi, saj predstavlja približno 15 % celotne proizvodne v državi. Litovska prehrambna industrija privablja številne tuje investitorje. Največja investitorka je Švedska, ki je v živilsko-predelovalno industrijo v Litvi investirala že preko 3,2 mlrd EUR.

Zaradi močnega litovskega kmetijskega sektorja so dokaj dobro razviti segmenti predelave mleka, mesa in žita. V državi sta dobro uveljavljena segmenta tudi pivovarstvo ter predelava rib.

Leta 2020 se je prodaja piva v Litvi glede na obseg povečala za 1 % in dosegla 219 mio litrov. Največjo rast je v letu 2020 dosegel segment brez-alkoholnega piva, ki se mu je obseg prodaje v tem letu povečal za 24 %.

Vrednost maloprodaje piva je v letu 2020 dosegla 523 mio EUR.

Analitiki napovedujejo, da se bo prodaja piva v Litvi v prihodnjih 5 letih povečevala po 2 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla 238 mio litrov. Vrednostno naj bi trg v letu 2025 presegel 600 mio EUR.
 

Vrednost trga po letih (2015-2020) ter napovedi do leta 2025

MPC v mio EUR


Vir: Euromonitor International
 

Pandemija COVID-19 je imela v letu 2020 pozitiven vpliv na maloprodajo piva v Litvi. Zaradi omejitvenih ukrepov, povečane stopnje stresa in finančne negotovosti, so ljudje v Litvi začeli uživati ??več alkohola in skupna količina prodanega piva se je v letu 2020 rahlo povečala.

Pivo manjših pivovarn (Craft pivo) postaja v Litvi vse bolj priljubljeno in že predstavlja konkurenco velikim proizvajalcem. Ko so opazile ta trend, so tudi velike pivovarne začele vlagati v lastno craft pivo. Posledično je prišlo do razprave med malimi in velikimi pivovarji, pri čemer so mali pivovarji trdili, da piva, ki ga proizvajajo veliki pivovarji, ni mogoče imenovati craft, saj se tako imenujejo le piva malih pivovarjev.

Največji konkurent na litovskem trgu piva je pivovarna Svyturys Utenos Alus UAB, ki je imela leta 2020 30 % tržni delež glede na obseg prodaje.
 

Tržni deleži nacionalnih blagovnih znamk za leto 2020 glede na obseg prodaje (v %)


Vir: Euromonitor International
 


Nacionalni pivovarji in njihove blagovne znamke:

  • Anheuser-Busch InBev NV (Staropramen)
  • Baltika Pivovarennaya Kompaniya OOO (Baltika)
  • Bennet Distributors UAB (Amstel Radler)
  • Brauerei Beck GmbH & Co (Beck's)
  • Erdinger Privatbrauerei Weissbräu Werner Brombach GmbH (Erdinger)
  • Gubernija AB (Dvaro Misas, Gubernija Kvietinis Baltas Alus, Gubernijos Ekstra)
  • Heineken NV (Zywiec)
  • Kalnapilio-Tauro Grupe UAB (Faxe, Heineken, Kalnapilis, Tauras tradicinis, Vilkmerges Lengvasis Elis)
  • Kauno Alus AB (Birzieciu)
  • Lidl Lietuva UAB (Argus)
  • Mineraliniai Vandenys UAB (Efes, Gaspadoriu)
  • Norfos Mažmena UAB (N)
  • Palink UAB (Leader)
  • Paulaner Brauerei GmbH & Co KG (Paulaner)
  • Rimi Lietuva UAB (Walter)
  • Rinkuskiu Alaus Darykla (Rinkuskiu Kartusis)
  • Royal Unibrew A/S (Faxe Premium)
  • Servaali UAB (Hoegaarden, Leffe)
  • Svyturys Utenos Alus UAB (Carlsberg, DLight, Go, Grimbergen, JW Reincke, Krombacher Weizen, Raudonu Plytu, Svyturys, Svyturys Baltas, Utenos, Utenos Gold, Utenos Radler)
  • Swinkels Family Brewers NV (Bavaria)
  • Tucher Bräu GmbH & Co KG (Tucker)
  • Vienas Pasaulis UAB (Budweiser Budvar)
  • Vilniaus Alus UAB (Vilniaus, Vilniaus Kvietinis)
  • Viru Õlu AS, Eesti (Bear Beer)
  • Volfas Engelman AB (Bohemijos Tamsusis, Fortas, Horn, Meister Radler, Volfas Enge)


Največje pivovarne v Litvi

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Svyturys-Utenos Alus Uab 86,26
Kalnapilio-Tauro Grupe Uab 62,31
Volfas Engelman Ab 46,18
Rinkuskiai Cygo - Kalkio Tub 13,29
Vilniaus Alus Uab 8,20
Gubernija Ab 7,38
Kauno Alus Ab 4,55


Vir: Factiva, avgust 2021.

Pohištvena industrija

Litovska pohištvena industrija ima dolgoletno tradicijo pri proizvodnji visoko kakovostnih izdelkov. Industrija je dobro razvita, prav tako je visoko usposobljena tudi delovna sila. Litovska podjetja proizvajajo široko paleto pohištva, večino proizvodnje pa izvozijo na tuje trge. Litva je 5. največja dobaviteljica IKEI na svetu.

Litovska pohištvena industrija ustvari približno 2,5 % nacionalnega BDP. Na začetku leta 2021 je bilo v industriji zaposlenih okoli 29.000 delavcev, kar predstavlja 3,1 % vseh zaposlenih v državi. V začetku leta 2021 je bilo v pohištveni industriji dejavnih 993 podjetij, od tega 97 % malih in srednje velikih podjetij (MSP) z 1-249 zaposlenimi.

Leta 2020 se je izvoz pohištva medletno povečal za 0,8 % in dosegel vrednost 1,8 mlrd EUR. Leta 2020 je izvoz blaga domače proizvodnje obsegal predvsem drugo leseno pohištvo (30,6 %), dele drugega pohištva (21,4 %), oblazinjene sedeže z lesenimi okvirji (18,6 %) in leseno pohištvo za spalnice (11,1 %).

Najpomembnejši izvozni trgi za litovsko pohištveno industrijo so bili leta 2020 Švedska (18 %), Nemčija (12 %), Norveška (8,9 %), Združeno kraljestvo (8,9 %) in Danska (8,1 %). 76 % izvoza pohištva je Litva v letu 2020 izvozila v države Evropske unije.

Največ se je v letu 2020 povečal izvoz na Dansko, (vrednost izvoza se je povečala za 11 % ali 15 milijonov EUR), v Nemčijo (vrednost izvoza se je povečala za 7,1 % ali 14 mio EUR) ter na Norveško (vrednost izvoza se je povečala za 9,5 % ali 14 mio EUR). Največji upad izvoza pa so zabeležili v Združenem kraljestvu, kamor se je izvoz v letu 2020 zmanjšal za 14 % ali 25 mio EUR. 
 

Največja podjetja na področju pohištvene industrije v Litvi 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Freda Ab 152,34
Klaipedos Mediena Ab 123,79
Narbutas International Uab 85,77
Visagino Linija Uab 78,65
Vilniaus Baldai AB 74,62
Klaipedos Baldai AB 66,11
Geras Baldu Fabrikas Uab 56,50


Največje trgovine s pohištvom v Litvi 

Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Felit Uab 80,27
Meblorama Uab 20,59
Narbutas Lietuva Uab 11,09
Gintaro Baldai Uab 10,97
Aika Dovanos Uab 9,17
Klaipedos Baldu Prekyba Uab 9,04
Amatras Uab 6,41
 

Vir: Factiva, avgust 2021.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje