Litva

Gospodarske panoge Litve

Priložnosti na trgu

 
Perspektivna področja za izvoznike in tuje vlagatelje so:

Infrastrukturni projekti: Glavni infrastrukturni projekti, ki so trenutno v teku, vključujejo razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina, gradnjo avtoceste Via Baltica in železnice Rail Baltica za povezavo baltskih držav s preostalo Evropo, razširitev in posodobitev objektov pristanišča v Klaipedi, gradnjo in posodobitev daljnovodov na Poljsko in Švedsko, gradnjo skladišča zemeljskega plina, gradnjo plinovoda, ki povezuje Litvo s Poljsko in naložbe v infrastrukturo za obnovljivo energijo, zlasti v veter in biomaso. 

Gradbeništvo: Gradbeni sektor v Litvi hitro raste, rast pa spodbujajo tudi razvojna sredstva EU. Veliko povpraševanje je skoraj po vseh izdelkih, povezanih s prenovo in gradnjo stavb, vključno z barvami, vrati, okni, vodovodno opremo, razsvetljavo, izolacijskimi materiali, ogrevalnimi sistemi, orodjem in stroji.

Okoljske storitve: Po ocenah bo morala Litva vložiti 50 mio EUR za uskladitev z okoljskimi zahtevami EU. Zlasti v sektorju obnovljivih virov energije že potekajo precejšnja vlaganja in se pripravljajo načrti za uvedbo programov energetske učinkovitosti stanovanj. Večina izdatkov za okolje bo v prihodnje namenjena izboljšanju čiščenja odpadnih voda, kanalizacijskih omrežij in ravnanju z odpadki. Varstvo okolja je prednostna naloga nacionalnega programa javnih naložb. Z ambicioznimi okoljskimi cilji, določenimi za leto 2020, 2030 in 2050, bodo v okoljskem sektorju na voljo priložnosti na področjih, kot so zaščita in preprečevanje, sanacija, spremljanje in odstranjevanje odpadkov. Tuja podjetja lahko sodelujejo z lokalnimi partnerji na področju kemijskih analiz, sanacije tal in podtalnice, svetovanja o vplivih na okolje in storitvah v zvezi z ravnanjem z nevarnimi in drugimi odpadki.
 
Dobava glavnim industrijskim sektorjem: Litva ima močno in dobro razvito industrijo. Obstajajo potencialne priložnosti za dobavo predvsem v sektorjih živilske, kemične, lesne, tekstilne in kovinske industrije.


Gospodarstvo

Litva se je pridružila EU leta 2004 in kmalu po tem je država doživela znatno rast in hitro posodobitev gospodarstva. Litva je od držav EU najhitreje okrevala po gospodarski recesiji, predvsem zaradi uspešnega bančnega sistema in raznolikega industrijskega sektorja.
Litva ima sicer majhno, odprto gospodarstvo, na katerega močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so gospodarski rezultati njenih glavnih trgovinskih partneric.

 

Struktura BDP

Kmetijstvo prispeva 3 % BDP in zaposluje 7 % aktivne delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, krompir, sladkorna pesa in vino. Pomembni segmenti kmetijskega sektorja so še govedoreja, ovčereja, prašičereja in gozdarstvo. Njive in trajni nasadi pokrivajo 2 mio ha ali več kot 1/3 ozemlja države. Kljub pandemiji COVID-19, se je celotna kmetijska proizvodnja leta 2020 povečala za 4 %.

Storitveni sektor prispeva 68 % BDP in zaposluje več kot 2/3 aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segment storitvenega sektorja je IKT. Turizem je bil v zadnjih letih eden najhitreje rastočih sektorjev gospodarstva države, ki pa je bil zaradi pandemije Covid-19 precej prizadet. V prvih treh četrtletjih leta 2020 se število turistov zmanjšalo za skoraj -30 %, prihodi tujcev pa so se zmanjšali za -73 %.


Vir: EIU; Factiva, april 2021.

 

Industrijski sektor

Industrijski sektor prispeva 29 % BDP in zaposluje približno 26 % aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so proizvodnja elektronskih izdelkov, kemična in strojna industrija, obdelava kovin, proizvodnja gradbenega materiala in gospodinjskih aparatov, ter živilska, tekstilna in pohištvena industrija. Pomembna segmenta sta tudi rafinerija nafte in ladjedelništvo.

V letu 2020 je Litva beležila -4,9 % upad industrijske proizvodnje. V letu 2021 naj bi industrijska proizvodnja zrasla za 5,5 %, v letih 2022 in 2023 pa za 4,8 %.

Predstavljamo dve gospodarski panogi na litovskem trgu:

 

Živilska industrija - prehrambni izdelki

Živilsko-predelovalna industrija je največja industrija v Litvi, saj predstavlja približno 15 % celotne proizvodne v državi. Delež živilsko-predelovalne industrije je v letu 20205 predstavljal 30 % celotne proizvodnje v državi. Največje vlagateljice v litovsko prehrambno industrijo so nordijske države. Največja investitorka je Švedska, ki je v živilsko-predelovalno industrijo v Litvi investirala že preko 3,2 mlrd EUR.

Zaradi močnega litovskega kmetijskega sektorja so dokaj dobro razviti segmenti predelave mleka, mesa in žita. V državi sta dobro uveljavljena segmenta tudi pivovarstvo ter predelava rib. V zadnjih nekaj letih se je precej povečala kakovost v segmentih konzervirane zelenjave, sadja in slaščičarstva, saj je bilo kar nekaj investicij namenjenih v modernizacijo teh segmentov.

V letu 2019 je Litva uvozila za 3,8 mlrd EUR hrane in pijač. Največ je uvozila iz Poljske (16,7 %), Latvije (11,5 %) in Švedske (8 %). Glede na količino je Lita v letu 2019 največ uvozila mleka in smetane, kar 14,1 % celotnega uvoza prehrambnih izdelkov.

Velik delež litovske prehrane predstavljajo osnovni izdelki, kot so meso, perutnina in mlečni izdelki. Povprečna litvanska košarica za hrano je pretežno sestavljena iz mleka (predstavlja 21,9 % porabe hrane), mesa in perutnine (19,1 %) ter sveže zelenjave (13,5 %). Analitiki v prihodnjih 5 letih napovedujejo nekaj sprememb v vzorcih porabe, saj se potrošniki bolj zavedajo zdravja in ustvarjajo povpraševanje po razvoju novih izdelkov. V letu 2024 naj bi se poraba za meso in perutnino zmanjšala na 16,8 % skupne porabe za hrano, medtem ko naj bi se poraba za sveže in konzervirano sadje povečala na 10,5 % z 9,8 % v letu 2020.

Največji proizvajalci v živilski industriji v Litvi:

  • Največji proizvajalec pekovskih izdelkov v državi je Vilniaus Duona, ki je v lasti finskega podjetja Vaasan & Vaasan. Sledi mu Fazer Gardesis, ki ima v državi približno 8-10 % tržni delež.
  • Poraba mesa na prebivalca je v Litvi zelo visoka. Med največje litovske proizvajalce mesa spadajo Biovela Group, Vilniaus Paukstynas (v lasti KG Group), Nematekas in Samsonas. Litovski trg mesa se sooča z omejitvami izvoza v Rusijo, zato proizvajalci mesa poskušajo diverzificirati svoje izvozne lokacije. Konec leta 2015 je Litva dobila dovoljenje za izvoz mesnih izdelkov na trg ZDA.
  • ICECO (prej Kraitene) je vodilni proizvajalec sladoleda in drugih zamrznjenih živil v Litvi. Podjetje izvozi približno 35 % svoje proizvodnje, pri čemer se trenutno osredotoča na povečanje izvoza v Nemčijo. ICECO proizvaja prehrambne izdelke tudi za druga domača in tuja podjetja.


Največja podjetja v živilski industriji v Litvi (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Kauno Grudai Ab 337,06
Norvelita Uab 143,15
Biovela-Utenos Mesa Uab 92,48
Vilniaus Duona Uab 34,85
Nematekas Zub 28,78
Samsonas Uab 21,45
Fazer Lietuva Uab 17,28


Največja podjetja na področju maloprodaje hrane v Litvi (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Maxima Lt Uab 1.593,19
Palink Uab 626,19
Norfos Mazmena Uab 471,04
Lidl Lietuva Uab 352,72
Rimi Lietuva Uab 313,96
Travel Retail Vilnius Uab 45,23
Eiginta Uab 44,86


Vir: Factiva, november 2020.

Pohištvena industrija

Litovsko pohištveno industrijo odlikujejo sodobne proizvodne zmogljivosti in visoko usposobljena delovna sila. Litovski proizvajalci pohištva proizvajajo široko paleto pohištvenih izdelkov in večino proizvodnje izvozijo. V industriji deluje okoli 900 podjetij, od tega jih je večina, 97,5 % malih ali srednje velikih. Pohištvena industrija prispeva 2,5 % državnega BDP in zaposluje približno 27.000 delavcev ali 2,9 % vseh zaposlenih.

Litva je četrta največja proizvajalka pohištva med vzhodnoevropskimi državami. Približno 95 % proizvodnje pohištva izvozijo, predvsem v evropske države. Med največje izvozne trge pohištva spadajo Švedska, Nemčija in Združeno kraljestvo. Največji izvozni trg litovskega pohištva pa je Švedska, zlasti zaradi naložb skupine IKEA v državo.

Domači trg pohištva je majhen in zelo omejen, a se je v zadnjih petih letih precej povečal. Več kot 75 % trga predstavlja pohištvo iz uvoza.

Litva je v letu 2019 zabeležila največjo rast proizvodnje pohištva v Evropi, saj se je proizvodnja povečala za 10 % in dosegla 1,7 mlrd EUR.

Poleg Litve se je proizvodnja pohištva v letu 2019 povečala še na na Poljskem (+ 1 %), v Združenem kraljestvu (+ 5 %), v Španiji (+ 4 %), na Danskem (+ 2 %) in na Nizozemskem (+ 1%). Proizvodnja pohištva pa je lani upadla v veliko evropskih državah, med drugim v Italiji (-8,1 %), v Nemčiji (-3 %), v Franciji (-2 %) in na Švedskem (-1 %).
 
 

Največja podjetja na področju pohištvene industrije v Litvi (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Freda Ab 150,51
Klaipedos Mediena Ab 122,30
Silutes Baldai Ab 111,24
Visagino Linija Uab 77,70
Vilniaus Baldai AB 73,72
Dominari Uab 58,45
Theca Furniture Uab 54,29


Največje trgovine s pohištvom v Litvi (2019)

Podjetje Prihodki v mio EUR
Felit Uab 79,30
Meblorama Uab 20,34
Gintaro Baldai Uab 10,84
Aika Dovanos Uab 9,06
Klaipedos Baldu Prekyba Uab 8,93
Narbutas Lietuva Uab 8,73
Dubingiai Uab 6,96
  

Vir: Factiva, november 2020.

 

Poglejte si tudi:

Poslovno sodelovanje s Slovenijo

Poslovanje