Litva 
Gospodarske panoge Litve
Priložnosti na trgu
Perspektivna področja za izvoznike in tuje vlagatelje so:Infrastrukturni projekti: Glavni infrastrukturni projekti, ki so trenutno v teku, vključujejo razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina, gradnjo avtoceste Via Baltica in železnice Rail Baltica za povezavo baltskih držav s preostalo Evropo, razširitev in posodobitev objektov pristanišča v Klaipedi, gradnjo in posodobitev daljnovodov na Poljsko in Švedsko, gradnjo skladišča zemeljskega plina, gradnjo plinovoda, ki povezuje Litvo s Poljsko in naložbe v infrastrukturo za obnovljivo energijo, zlasti v veter in biomaso.
Gradbeni materiali: Gradbeni sektor v Litvi hitro raste, rast pa spodbujajo tudi razvojna sredstva EU. Veliko povpraševanje je skoraj po vseh izdelkih, povezanih s prenovo in gradnjo stavb, vključno z barvami, vrati, okni, vodovodno opremo, razsvetljavo, izolacijskimi materiali, ogrevalnimi sistemi, orodjem in stroji.
Okoljske storitve: Po ocenah bo morala Litva vložiti več kot 50 mio EUR za uskladitev z okoljskimi zahtevami EU. Zlasti v sektorju obnovljivih virov energije že potekajo precejšnja vlaganja in se pripravljajo načrti za uvedbo programov energetske učinkovitosti stanovanj. Večina izdatkov za okolje bo v prihodnje namenjena izboljšanju čiščenja odpadnih voda, kanalizacijskih omrežij in ravnanju z odpadki. Varstvo okolja je prednostna naloga nacionalnega programa javnih naložb. Z ambicioznimi okoljskimi cilji, določenimi za leto 2030 in 2050, bodo v okoljskem sektorju na voljo priložnosti na področjih, kot so zaščita in preprečevanje, sanacija, spremljanje in odstranjevanje odpadkov. Tuja podjetja lahko sodelujejo z lokalnimi partnerji na področju kemijskih analiz, sanacije tal in podtalnice, svetovanja o vplivih na okolje in storitvah v zvezi z ravnanjem z nevarnimi in drugimi odpadki.
Dobava glavnim industrijskim sektorjem: Litva ima močno in dobro razvito industrijo. Obstajajo potencialne priložnosti za dobavo predvsem v sektorjih živilske, kemične, lesne, tekstilne in kovinske industrije.
Gospodarstvo
Litva se je pridružila EU leta 2004 in kmalu po tem je država doživela znatno rast in hitro posodobitev gospodarstva. Litva je od držav EU najhitreje okrevala po gospodarski recesiji, predvsem zaradi uspešnega bančnega sistema in raznolikega industrijskega sektorja.
Litva ima sicer majhno, odprto gospodarstvo, na katerega močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so gospodarski rezultati njenih glavnih trgovinskih partneric.
Struktura BDP
Kmetijstvo prispeva 3 % BDP in zaposluje nekaj manj kot 10 % aktivne delovne sile. Glavni kmetijski pridelki so pšenica, ječmen, krompir, sladkorna pesa in vino. Pomembni segmenti kmetijskega sektorja so še govedoreja, ovčereja, prašičereja in gozdarstvo. Njive in trajni nasadi pokrivajo 2 mio ha ali več kot 1/3 ozemlja države.
Storitveni sektor prispeva 68 % BDP in zaposluje več kot 2/3 aktivnega prebivalstva. Najpomembnejši segment storitvenega sektorja je IKT. Turizem je bil v zadnjih letih eden najhitreje rastočih sektorjev gospodarstva države, ki pa je bil zaradi pandemije Covid-19 precej prizadet.
Vir: EIU; Factiva, junij 2022.
Industrijski sektor
Industrijski sektor prispeva 29 % BDP in zaposluje približno 1/4 aktivnega prebivalstva. Glavne industrijske panoge so proizvodnja elektronskih izdelkov, kemična in strojna industrija, obdelava kovin, proizvodnja gradbenega materiala in gospodinjskih aparatov, ter živilska, tekstilna in pohištvena industrija. Pomembna segmenta sta tudi rafinerija nafte in ladjedelništvo.
V letu 2021 je Litva beležila 4,8 % rast industrijske proizvodnje. V letu 2022 naj bi se industrijska proizvodnja povečala za 1 %, v letu 2023 pa za 2,3 %.
Predstavljamo dve gospodarski panogi na litovskem trgu:
Živilska industrija - trg športne prehrane
Povpraševanje po športni prehrani se je v Litvi leta 2021 povečalo, čeprav je bila osnova vrednosti v prejšnjih letih nizka.
Maloprodajna vrednost prodaje športne prehrane se je v letu 2021 povečala za 8 % in dosegla 9 mio EUR.
Segment proteinov v prahu je bil v letu 2021 najhitreje rastoči segment, saj se mu je maloprodaja povečala za 8 % na medletni ravni.
Pandemija Covid-19 je negativno vplivala na rast prodaje športne prehrane v letu 2020, pri čemer je največji upad zabeležil prav segment proteinov v prahu. To vrsto športe prehrane uporabljajo predvsem tisti, ki vadijo v zaprtih telovadnicah, ki pa so bile večji del leta 2020 in 2021 zaprte. Ko so se sredi leta 2021 ponovno začele odpirati, se je začela povečevati tudi prodaja športne prehrane.
V trgovinah s športno prehrano so po pandemiji ostale ogromne količine neprodanih izdelkov, zato trgovci še nekaj časa niso kupovali novih zalog izdelkov. Njihov izziv je bil na vse možne načine prodati preostale izdelke, preden jim poteče rok uporabe.
Analitiki napovedujejo, da se bo maloprodajna vrednost športne prehrane v obdobju 2022-2026 povečevala po 5 % povprečni letni stopnji rasti (oziroma 2 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ter leta 2026 dosegla 12 mio.
Vrednosti trga po letih ter napovedi
MPC v mio EUR
Vir: Euromonitor International
Universal Nutrition Inc je največji konkurent na litovskem trgu športne prehrane. V letu 2021 je imel 12 % tržni delež glede na vrednost.
Tržni deleži nacionalnih blagovnih znamk za leto 2021 glede na obseg prodaje (v %)
Vir: Euromonitor International
Vir: Factiva, september 2022.
Pohištvena industrija
Litovska pohištvena industrija ima dolgoletno tradicijo pri proizvodnji visoko kakovostnih izdelkov. Industrija je dobro razvita, prav tako je visoko usposobljena tudi delovna sila. Litovska podjetja proizvajajo široko paleto pohištva, večino proizvodnje pa izvozijo na tuje trge.
Litovska pohištvena industrija ustvari približno 2,5 % nacionalnega BDP. Na začetku leta 2021 je bilo v industriji zaposlenih okoli 29.000 delavcev, kar predstavlja 3,1 % vseh zaposlenih v državi. V začetku leta 2021 je bilo v pohištveni industriji dejavnih 993 podjetij, od tega 97 % malih in srednje velikih podjetij (MSP) z 1-249 zaposlenimi.
Litva je 5. največja dobaviteljica IKEI na svetu. Litvanska IKEA Industry Lietuva, je v poslovnem letu 2021 ustvarila prihodke v višini 110,6 mio EUR, kar je 19 % več kot leto prej. Prihodki od proizvodnje ivernih plošč so znašali 56,7 mio EUR, od proizvodnje pohištva pa 53,9 mio EUR. Letni dobiček pred obdavčitvijo je znašal 6,3 mio EUR, čisti dobiček pa 5,5 mio EUR. IKEA Industry Lietuva je ob koncu poslovnega leta 31. avgusta 2021 zaposlovala 721 ljudi. Podjetje ocenjuje, da se bodo njegovi prihodki v letu 2022 povečali za približno 32 %, v letu 2023 pa za 23 %.
Statista napoveduje, da bodo prihodki na trgu litvanskem trgu pohištva v letu 2022 dosegli 299,2 mio EUR. V obdobju 2022-2026 naj bi trg rasel po 7,62 % povprečni letni stopnji.
Največji segment trga je segment pohištva za spalnice, ki naj bi v letu 2022 ustvaril vrednost 110,8 mio EUR.
Največja podjetja v pohištveni industriji v Litvi
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Freda Uab | 204,55 |
| Klaipedos Mediena Ab | 149,40 |
| Vilniaus Baldai AB | 115,16 |
| Narbutas International Uab | 98,76 |
| Visagino Linija Uab | 90,55 |
| Klaipedos Baldai AB | 76,12 |
| Scapa Baltic Uab | 65,51 |
Največje trgovine s pohištvom v Litvi
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Felit Uab | 102,46 |
| Meblorama Uab | 23,70 |
| Gintaro Baldai Uab | 16,89 |
| Narbutas Lietuva Uab | 12,61 |
| Aika Dovanos Uab | 10,55 |
| Klaipedos Baldu Prekyba Uab | 10,41 |
| Lt Interior Uab | 7,60 |
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021
Vir: Factiva, september 2022.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
