Litva

Prodaja v Litvo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Potrošniške preference Litovcev se razlikujejo glede na dohodek, starost in družbeno skupino. Za premožnejše potrošnike sta pomembna elementa nakupne odločitve blagovna znamka in kakovost, medtem ko je cena kazalnik kakovosti. Večina potrošnikov pa je cenovno občutljivih, saj kupna moč ni tako visoka kot v večini držav Evropske unije.

Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev. Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost.
 

Tržne poti, distribucija

Po podatkih litovskega ministrstva za gospodarstvo predstavlja trgovina na drobno in debelo 18,2 % celotnega gospodarstva v Litvi. Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo sodobne trgovske verige, medtem ko imajo neodvisne prodajalne na drobno približno 10 % tržni delež.
 
Prodaja v trgovskih verigah z živili se je v Litvi v letu 2019 povečala za 7 % in dosegla vrednost 4,4 mlrd EUR. Največjo rast prodaje so lani beležili diskontni trgovci, ki jim je prodaja zrasla za 26 % in dosegla 465 mio EUR. Po napovedih naj bi prodaja v trgovskih verigah z živili v prihodnjih petih letih rasla po 5 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 5,7 mlrd EUR.
 
Največja trgovska veriga v Litvi je Maxima LT UAB, ki je imela v letu 2019 40 % tržni delež. Maxima LT UAB je na litovskem trgu prisotna s svojimi trgovinami Maxima X, Maxima XX (supermarketi), Maxima XXX, Maxima Baze XXX in Hyper Maxima XXX (hipermarketi), ki se nahajajo v vseh glavnih in manjših mestih po državi.
 
Spletna prodaja se je v Litvi v letu 2019 povečala za 21 % in dosegla 741 mio EUR. Po napovedi se bo vrednost spletne prodaje v prihodnjih petih letih povečevala po 13 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegla 1,3 mlrd EUR. Največji spletni ponudnik na trgu je Pigu UAB, ki je imel v letu 2019 15 % tržni delež. Pigu.lt je začel kot spletni trgovec s parfumi že pred 10 leti. Od takrat pa do danes je postal največji spletni trgovec v Litvi. V njegovi ponudbi so izdelki za osebno nego, kozmetika, potrošni elektronski izdelki, izdelki za vrt, igrače, oblačila in celo pohištvo. Njegove storitve so potrošnikom iz Litve, Latvije in Estonije na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Drugi večji spletni ponudniki na trgu so še AliExpress, Amazon in eBay.

 
Največji trgovci na drobno po prihodkih: 
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Maxima Lt Uab 1.662,39
Palink Uab 680,22
Norfos Mazmena Uab 491,39
Kesko Senukai Lithuania Uab 452,05
Lidl Lietuva Uab 383,16
Rimi Lietuva Uab 329,30
Apranga APB 210,33
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Litvi plačilni pogoji in roki odvisni od medsebojne pogodbe in zaupanja med poslovnima partnerjema. V začetku poslovanja je priporočljivo avansno plačilo ali vsaj delno predplačilo. V uporabi so tudi vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil, kot so garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso.

Po direktivi EU 2011/7/EU, ki se je v Litvi uporabljala od leta 2013, najdaljši rok plačila ne sme presegati 60 dni. Običajni plačilni rok je 30 dni, a je odvisen od posameznih sektorjev. Daljši plačilni roki od 30 - 60 dni se pogosteje uporabljajo v podjetjih javnega sektorja.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Litvo na 43. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Litva se nahaja v osrčju Evrope in ima dobre povezave do drugih evropskih mest. 

V Litvi so 4 mednarodna letališča, med njimi je nepomembnejše letališče Vilnius. 
 
Ceste so v Litvi dobro razvite in so najboljše v regiji. Litva ima več kot 71.000 km cest, od tega jih je 91 % asfaltiranih. Prevoz blaga po cesti je učinkovit in ga je mogoče opraviti v vseh smereh. EU je Litvo priznala za glavno prometno središče v regiji.

Litovske državne železnice Lietuvos Gelezinkeliai (LG) so v letu 2019 investirale 30,4 mio EUR v prenovo glavnih železniških prog. Obnovili so več kot 83 km železnice, kar je 43 % več kot leta 2018, ko so jih obnovili 28 km. V prihodnjih petih letih nameravajo investirati še dodatnih 40 mio EUR, na leto pa bodo predvidoma obnovili 80 km prog.
 
Pomorski promet ima v Litvi pomembno vlogo. Pristanišče Klaipeda je že 4 leta zapored največje tovorno pristanišče v Baltski regiji. V letu 2019 so preko tega pristanišča prepeljali 46,2 mio ton tovora (- 0,8 % glede na leto 2018). Pristanišče v Rigi je lani prepeljalo 32,8 mio ton tovora (-10,1 % glede na leto 2018). Druga pomembnejša pristanišča sta še Ventspils (20,5 mio ton v letu 2019) in Tallinn (19,9 mio ton v letu 2019).

 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 
 
Posodobljeno april 2020.

_