Litva 
Prodaja v Litvo
Gospodarska politika vlade
Litvanska vlada ima 2 strateška cilja: gospodarsko preobrazbo in zmanjšanje neenakosti.Pri gospodarskem preoblikovanju se bo država osredotočila na razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, ustanavljanje različnih podjetniških inkubatorjev in v izobraževanje.
Dohodkovna neenakost je v Litvi velika in zaostaja za povprečjem EU. Potrebni so različni davčni ukrepi, kot je dosledno povečevanje dohodka, oprostitve davka in indeksacija pokojnin.
Cilj reform je doseči boljše rezultate na omenjenih področjih v smislu kakovosti, povečati konkurenčnost države, povečati učinkovitost uporabe javnih virov ter zagotoviti dolgoročno vzdržnosti javnih financ.
Aprila 2022 je litovska vlada odobrila paket v višini 2,3 mlrd EUR za ublažitev inflacije in krepitev energetske neodvisnosti. Paket vključuje ukrepe, ki segajo od energetskih subvencij in povišanja dohodka za cenovno občutljive skupine do naložb v obnovljivo energijo.
Vir: EIU; Factiva, junij 2022.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Potrošniške preference Litovcev se razlikujejo glede na dohodek, starost in družbeno skupino. Za premožnejše potrošnike sta pomembna elementa nakupne odločitve blagovna znamka in kakovost, medtem ko je cena kazalnik kakovosti. Večina potrošnikov pa je cenovno občutljivih, saj kupna moč ni tako visoka kot v večini držav Evropske unije.Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev. Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost.
Tržne poti, distribucija
Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo sodobne trgovske verige, medtem ko imajo neodvisne prodajalne na drobno približno 10 % tržni delež.Sodobni trgovci z živili so v Litvi v letu 2021 beležili 3 % rast prodaje, ki je znašala 4,7 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je Maxima LT UAB, s 37 % tržnim deležem v letu 2021. Po napovedih se bo prodaja v sodobnih trgovinah z živili v prihodnjih 5 letih povečevala po 3 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 5,5 mlrd EUR.
Tradicionalne trgovine z živili so v letu 2021 beležile rast prodaje v višini 4 %. Prodaja v teh trgovinah je lani znašala 584 mio EUR. Gelsva UAB je med tradicionalnimi trgovci največji konkurent, z 9 % tržnim deležem v letu 2021. Po napovedih bo segment v prihodnjih 5 letih rasel po 1 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen celo upadal po -1 %) ter v letu 2026 dosegel vrednost 620 mio EUR.
Največji trgovci na drobno po prihodkih:
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2021) |
|---|---|
| Maxima Lt Uab | 1.858,80 |
| Palink Uab | 740,24 |
| Lidl Lietuva Uab | 653,15 |
| Kesko Senukai Lithuania Uab | 581,96 |
| Uab Viada Lt | 577,91 |
| Norfos Mazmena Uab | 520,39 |
| Rimi Lietuva Uab | 396,39 |
Spletna prodaja v Litvi
Spletna maloprodaja se je v Litvi v letu 2021 povečala za 23 % in dosegla vrednost 1,3 mlrd EUR.Pigu UAB je vodilni konkurent na trgu spletne prodaje v Litvi. Njegov tržni delež je v letu 2021 znašal 9 %.
Pandemija Covid-19 je pospešila rast spletne prodaje v Litvi in je v letu 2020 zabeležila dvomestno rast, trend pa se je nadaljeval tudi v letu 2021. V času zapor je bila e-trgovina edini kanal, ki je bil na voljo trgovcem na drobno na različnih področjih izdelkov, da so še naprej lahko poslovali in ostali v stiku s strankami. Hkrati so bili tudi potrošniki primorani uporabljati spletne platforme za nakupovanje. Posledično se je veliko novih potrošnikov uvedlo v spletno nakupovanje, drugi pa so povečali obseg nakupov.
Pretočno predvajanje v živo je nov trend v Litvi, ki je postal priljubljen že v letu 2020 in je pripomogel k visoki rasti spletne prodaje tudi v letu 2021. Nekateri trgovci celo izvajajo dražbe v živo. Večina trgovcev uporablja Facebook ali Instagram kot platformo za pretakanje. Ta trend trenutno še ni močno reguliran.
Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja v Litvi v prihodnjih 5 letih rasla po 19 % povprečni letni stopnji (oziroma 17 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 3,1 mlrd EUR.
Spletni ponudniki v Litvi:
- Barbora UAB
- Kesko Senukai Digital UAB
- Pigu UAB
- Skytech.lt UAB
- Varle UAB
- Topo Grupe UAB
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Litvi plačilni pogoji in roki odvisni od medsebojne pogodbe in zaupanja med poslovnima partnerjema. V začetku poslovanja je priporočljivo avansno plačilo ali vsaj delno predplačilo. V uporabi so tudi vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil, kot so garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso.Po direktivi EU 2011/7/EU, ki se je v Litvi uporabljala od leta 2013, najdaljši rok plačila ne sme presegati 60 dni. Običajni plačilni rok je 30 dni, a je odvisen od posameznih sektorjev. Daljši plačilni roki od 30 - 60 dni se pogosteje uporabljajo v podjetjih javnega sektorja.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Litva se nahaja v osrčju Evrope in ima dobre povezave do drugih evropskih mest.
V Litvi so 4 mednarodna letališča, med njimi je nepomembnejše letališče Vilnius.
Ceste so v Litvi dobro razvite in so najboljše v regiji. Litva ima več kot 71.000 km cest, od tega jih je 91 % asfaltiranih. Prevoz blaga po cesti je učinkovit in ga je mogoče opraviti v vseh smereh. EU je Litvo priznala za glavno prometno središče v regiji.
Litovske državne železnice Lietuvos Gelezinkeliai (LG) so v letu 2019 investirale 30,4 mio EUR v prenovo glavnih železniških prog. Obnovili so več kot 83 km železnice. V prihodnjih 5 letih nameravajo investirati še dodatnih 40 mio EUR, na leto pa bodo predvidoma obnovili 80 km prog.
Pomorski promet ima v Litvi pomembno vlogo. Pristanišče Klaipeda je že več let zapored največje tovorno pristanišče v Baltski regiji.
Litva si prizadeva, da bi bilo pristanišče Klaipeda vključeno v TEN-T in železniške povezave z Ukrajino. Odcep hitre evropske tirne železnice do Klaipede bi izboljšal prometne in logistične povezave v srednji in vzhodni Evropi z ustvarjanjem novih tovornih koridorjev z Ukrajino. Hitra železniška proga evropskega tira do Klaipede bi bistveno spremenila litovski prometni sistem. Ustvarila bi obetavno alternativo cestnemu prometu in pripomogla k hitrejši diverzifikaciji dejavnosti morskega pristanišča Klaipeda.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- business-baltics.com/lithuania - poslovni imenik podjetij v Litvi
- info.lt - litovski poslovni imenik
- visalietuva.lt - litovski poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- Enterprise Lithuania
- Invest Lithuania
- My Government
- Centre of Registers
- Association of Lithuanian Chambers of commerce, Industry and Crafts
- Ministry of the Economy and Innovation of the Republic of Lithuania
- Bank of Lithuania
- Statistics Lithuania
Posodobljeno junij 2022.
_
