Litva 
Prodaja v Litvo
Gospodarska politika vlade
Energetska varnost je glavna prednostna naloga litovske vlade. Ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 je privedla do tega, da je Litva zmanjšala uvoz energije iz Rusije, vključno z zaustavitvijo celotnega uvoza zemeljskega plina leta 2022.Litva hitro napreduje z načrti za diverzifikacijo oskrbe z energijo z novo infrastrukturo za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) ter povečanjem naložb v obnovljive vire energije.
Gospodarstvo se v letu 2023 sooča z vse večjimi gospodarskimi težavami, saj visoka inflacija zmanjšuje domače povpraševanje, upadajo pa tudi nova naročila trgovinskih partneric.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Potrošniške preference Litovcev se razlikujejo glede na dohodek, starost in družbeno skupino. Za premožnejše potrošnike sta pomembna elementa nakupne odločitve blagovna znamka in kakovost, medtem ko je cena kazalnik kakovosti. Večina potrošnikov pa je cenovno občutljivih, saj kupna moč ni tako visoka kot v večini držav Evropske unije.Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev. Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost.
Tržne poti, distribucija
Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo sodobne trgovske verige, medtem ko imajo neodvisne prodajalne na drobno le še okoli 10 % tržni delež.Maloprodajni verigi UAB Maxima LT in operater verige bencinskih črpalk Viada LT, sta zadnji 2 leti vodilni maloprodajni družbi na litovskem trgu. Na 3. mestu po prihodkih pa je diskontna trgovska veriga Lidl.
Maxima LT je v letu 2022 povečala prihodke za skoraj 13 % na 1,98 mlrd EUR, dobiček pa za 3 % na 98,1 mio EUR.
Prihodki Viade LT so se lani povečali za 42,6 % na 980 mio EUR, dobiček pa se je povečal za 61 % na 13,6 mio EUR.
Prihodki diskontne trgovske verige Lidl, so se v Litvi v letu 2022 povečali za 22 % na 819,4 mio EUR. Kljub precejšnji rasti stroškov elektrike, transporta in obresti, je čisti dobiček družbe ostal stabilen in je lani znašal 46,6 mio EUR.
V lanskem poslovnem letu je Lidl odprl 8 novih supermarketov v Litvi in ??znatno povečal naložbe v učinkovitost svojih dejavnosti. Lidl trenutno upravlja 69 supermarketov v 26 mestih Litve.
Največji trgovci z živili na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2022) |
|---|---|
| Maxima Lt Uab | 1.980,00 |
| Lidl Lietuva Uab | 819,40 |
| Iki Lietuva Uab | 798,70 |
| Norfos Mazmena Uab | 548,94 |
| Rimi Lietuva Uab | 418,14 |
| Gelsva Uab | 86,90 |
| Eiginta Uab | 52,28 |
Spletna prodaja v Litvi
Spletna prodaja v Litvi naj bi se po napovedih ecommerceDB, v letu 2023 povečala za 12,9 % na 1.090 mio EUR.V obdobju 2023-2027 naj bi spletna prodaja v Litvi rasla po 12,1 % povprečni letni stopnji, ter v letu 2027 dosegla vrednost 1.722,8 mio EUR.
Elektronika in mediji so največji segment, ki ustvari 27,3 % prihodkov litovske e-trgovine. Sledi moda z 22 %, pohištvo in aparati z 19,3 %, hrana in osebna nega s 15,9 % ter igrače in DIY izdelki s preostalimi 15,4 %.
Največje spletne trgovine v Litvi po prihodkih
- pigu.lt
- barbora.lt
- senukai.lt
- varle.lt
- topocentras.lt
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Litvi plačilni pogoji in roki odvisni od medsebojne pogodbe in zaupanja med poslovnima partnerjema. V začetku poslovanja je priporočljivo avansno plačilo ali vsaj delno predplačilo. V uporabi so tudi vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil, kot so garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso.Po direktivi EU 2011/7/EU, ki se je v Litvi uporabljala od leta 2013, najdaljši rok plačila ne sme presegati 60 dni. Običajni plačilni rok je 30 dni, a je odvisen od posameznih sektorjev. Daljši plačilni roki od 30 - 60 dni se pogosteje uporabljajo v podjetjih javnega sektorja.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Litva se nahaja v osrčju Evrope in ima dobre povezave do drugih evropskih mest.
V Litvi so 4 mednarodna letališča, med njimi je nepomembnejše letališče Vilnius.
Ceste so v Litvi dobro razvite in so najboljše v regiji. Litva ima več kot 71.000 km cest, od tega jih je 91 % asfaltiranih. Prevoz blaga po cesti je učinkovit in ga je mogoče opraviti v vseh smereh. EU je Litvo priznala za glavno prometno središče v regiji.
Litovske državne železnice Lietuvos Gelezinkeliai (LG) so v letu 2019 investirale 30,4 mio EUR v prenovo glavnih železniških prog. Obnovili so več kot 83 km železnice. V prihodnjih 5 letih nameravajo investirati še dodatnih 40 mio EUR, na leto pa bodo predvidoma obnovili 80 km prog.
Pomorski promet ima v Litvi pomembno vlogo. Pristanišče Klaipeda je že več let zapored največje tovorno pristanišče v Baltski regiji.
Litva si prizadeva, da bi bilo pristanišče Klaipeda vključeno v TEN-T in železniške povezave z Ukrajino. Odcep hitre evropske tirne železnice do Klaipede bi izboljšal prometne in logistične povezave v srednji in vzhodni Evropi z ustvarjanjem novih tovornih koridorjev z Ukrajino. Hitra železniška proga evropskega tira do Klaipede bi bistveno spremenila litovski prometni sistem. Ustvarila bi obetavno alternativo cestnemu prometu in pripomogla k hitrejši diverzifikaciji dejavnosti morskega pristanišča Klaipeda.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- business-baltics.com/lithuania - poslovni imenik podjetij v Litvi
- info.lt - litovski poslovni imenik
- visalietuva.lt - litovski poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- Enterprise Lithuania
- Invest Lithuania
- My Government
- Centre of Registers
- Association of Lithuanian Chambers of commerce, Industry and Crafts
- Ministry of the Economy and Innovation of the Republic of Lithuania
- Bank of Lithuania
- Statistics Lithuania
Viri: Factiva, EIU, ecommerceDB
Posodobljeno avgust 2023.
Poglejte si tudi:
- Predstavitev države
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
