Litva

Prodaja v Litvo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Potrošniške preference Litovcev se razlikujejo glede na dohodek, starost in družbeno skupino. Za premožnejše potrošnike sta pomembna elementa nakupne odločitve blagovna znamka in kakovost, medtem ko je cena kazalnik kakovosti. Večina potrošnikov pa je cenovno občutljivih, saj kupna moč ni tako visoka kot v večini držav Evropske unije.

Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev. Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost.
 

Tržne poti, distribucija

Po podatkih litovskega ministrstva za gospodarstvo predstavlja trgovina na drobno in debelo 18,2 % celotnega gospodarstva v Litvi. Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo sodobne trgovske verige, medtem ko imajo neodvisne prodajalne na drobno približno 10 % tržni delež.

Sodobni trgovci z živili so v Litvi v letu 2020 beležili 2 % rast prodaje, ki je znašala 4,5 mlrd EUR. Največjo rast je beležil segment diskontnih trgovin, ki se mu je lani prodaja povečala za 13 %. Največji konkurent v tem segmentu je Maxima LT UAB, z 39 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih se bo prodaja v sodobnih trgovinah z živili v obdobju 2020-2025 povečevala po 3 % povprečni letni stopnji (oziroma 1 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2025 dosegla vrednost 5,2 mlrd EUR.

Tradicionalne trgovine z živili so v letu 2020 beležile upad prodaje v višini -1 %. Prodaja v teh trgovinah je lani znašala 562 mio EUR. Gelsva UAB je med tradicionalnimi trgovci največji konkurent, s 7 % tržnim deležem v letu 2020. Po napovedih bo segment v prihodnjih 5 letih rasel po 2 % povprečni letni stopnji (oziroma bo ob predpostavki nespremenjenih cen celo upadal po -1 %) ter v letu 2025 dosegel vrednost 606 mio EUR.
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih:  
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Maxima Lt Uab 1.551,25
Palink Uab 615,10
Uab Viada Lt 509,33
Norfos Mazmena Uab 458,64
Kesko Senukai Lithuania Uab 428,36
Lidl Lietuva Uab 424,21
Rimi Lietuva Uab 305,69

Spletna prodaja v Litvi

V letu 2020 se je spletna prodaja v Litvi povečala za 31 % in dosegla vrednost 970 mio EUR.

Pandemija COVID-19 je spodbudila spletno prodajo, ki je v letu 2020 zabeležila dvomestno rast. V času omejitvenih ukrepov je bila spletna trgovina edini kanal, ki je bil na voljo trgovcem v različnih segmentih, če so še naprej želeli poslovati in ostati v stiku s strankami. Po odloku o zaprtju trgovin je trgovska družba Barbora (Vilniaus Prekyba UAB) v tednu dni odprla 40 novih zbirnih mest Barbora Express. Družba je med karanteno zaposlila tudi 500 novih delavcev. Podobno je tudi Rimi (ICA Gruppen AB) svojo spletno trgovino lansiral v marcu 2020, kar je prej, kot je bilo načrtovano. Spletna trgovina z oblačili in obutvijo je še naprej eden najprivlačnejših segmentov, ki je v letu 2020 ustvaril največjo prodajo. Velike blagovne znamke z dolgotrajno prisotnostjo v maloprodaji oblačil in obutve, sprejemajo več-kanalne poslovne modele, kot odgovor na naraščajoče prednosti spletnega nakupovanja. Običajno lahko potrošniki dostopajo do širšega asortimana izdelkov v spletnih trgovinah po ugodnejših cenah. Poleg tega trgovci ponujajo različne ugodnosti, kot sta brezplačna poštnina in možnost brezplačnega vračila. Oblačila in obutev potrošniki pogosto kupujejo preko globalnih spletnih platform, kot sta eBay ali Alibaba. Razlog za to niso le ugodnejše cene, temveč tudi veliko širša ponudba izdelkov.

Spletni ponudniki, ki svoje izdelke ponujajo preko globalnih spletnih platform, so imeli v letu 2020 tudi največji, 9 % tržni delež.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna prodaja v Litvi v obdobju 2020-2025 rasla po 22 % povprečni letni stopnji (oziroma 19 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2025 dosegla vrednost 2,6 mlrd EUR.


Spletni ponudniki v Litvi: 
  • AGL Knygynai
  • Amazon.com Inc            
  • Apranga APB               
  • ASOS.com Ltd              
  • Audimas AB                
  • Avitelos Prekyba UAB      
  • Baltijos Didmena UAB      
  • Balto Trader UAB          
  • Barbora UAB               
  • Benu Vaistine Lietuva UAB  BENU
  • Beta Media UAB            
  • Danbalt International UAB 
  • Deichmann Avalyne UAB     
  • Drogas UAB                
  • Electronic Trade
  • Eobuwie.pl SA             
  • Ermitazas UAB             
  • Eurovaistine UAB          
  • Gintarine Vaistine UAB    
  • GV Group UAB              
  • H&M Hennes & Mauritz AB   
  • Iris UAB                  
  • Jysk Baltic)
  • Kesko Senukai Digital UAB 
  • Kilobaitas UAB            
  • Kosmelita UAB             
  • Krinona UAB               
  • Kristiana)
  • MK Trade LT UAB           
  • Nemuno Vaistine UAB       
  • New Yorker Lietuva UAB    
  • Norfos Vaistine UAB       
  • Onore UAB                 
  • Open 24
  • Patogu Pirkti
  • Pigu UAB                  
  • Rimi Lietuva
  • Skytech.lt UAB            
  • Sportland LT UAB          
  • Studio Moderna UAB        
  • Terra Animalis UAB        
  • Topo Grupe
  • Varle UAB                 
  • Verslo Vartai UAB         
  • Verta Trade UAB           

Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Litvi plačilni pogoji in roki odvisni od medsebojne pogodbe in zaupanja med poslovnima partnerjema. V začetku poslovanja je priporočljivo avansno plačilo ali vsaj delno predplačilo. V uporabi so tudi vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil, kot so garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso.

Po direktivi EU 2011/7/EU, ki se je v Litvi uporabljala od leta 2013, najdaljši rok plačila ne sme presegati 60 dni. Običajni plačilni rok je 30 dni, a je odvisen od posameznih sektorjev. Daljši plačilni roki od 30 - 60 dni se pogosteje uporabljajo v podjetjih javnega sektorja.
 

Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Litva se nahaja v osrčju Evrope in ima dobre povezave do drugih evropskih mest. 

V Litvi so 4 mednarodna letališča, med njimi je nepomembnejše letališče Vilnius. Nordijska investicijska banka in litovska letališča so oktobra 2020 podpisali 70 mio EUR vredno posojilno pogodbo za nadgradnjo infrastrukture na mednarodnem letališču Vilna (VNO), mednarodnem letališču Kaunas (KUN) in letališču Palanga (PLQ). Petnajstletno posojilo bo namenjeno izboljšanju kakovosti storitev, večji operativni učinkovitosti in večji varnosti obratovanja na treh glavnih litovskih letališčih.
 
Ceste so v Litvi dobro razvite in so najboljše v regiji. Litva ima več kot 71.000 km cest, od tega jih je 91 % asfaltiranih. Prevoz blaga po cesti je učinkovit in ga je mogoče opraviti v vseh smereh. EU je Litvo priznala za glavno prometno središče v regiji.

Litovske državne železnice Lietuvos Gelezinkeliai (LG) so v letu 2019 investirale 30,4 mio EUR v prenovo glavnih železniških prog. Obnovili so več kot 83 km železnice, kar je 43 % več kot leta 2018, ko so jih obnovili 28 km. V prihodnjih 5 letih nameravajo investirati še dodatnih 40 mio EUR, na leto pa bodo predvidoma obnovili 80 km prog.
 
Pomorski promet ima v Litvi pomembno vlogo. Pristanišče Klaipeda je že 4 leta zapored največje tovorno pristanišče v Baltski regiji. 

 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:



Posodobljeno junij 2021.

_