Litva 
Prodaja v Litvo
Kako prodajati v Litvo?
Gospodarska politika vlade
Vojaška poraba in izobraževanje bosta ostali ključni prednostni nalogi državnega proračuna Litve za leto 2025.Del prihodkov državnega proračuna za leto 2025 je namenjen izpolnjevanju zavez vlade o indeksaciji pokojnin, zvišanju plač učiteljev in kritju stroškov javnega dolga.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Potrošniške preference Litovcev se razlikujejo glede na dohodek, starost in družbeno skupino. Za premožnejše potrošnike sta pomembna elementa nakupne odločitve, blagovna znamka in kakovost, medtem ko je cena kazalnik kakovosti.Večina potrošnikov je cenovno občutljivih, saj kupna moč ni tako visoka kot v večini držav Evropske unije.
Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev. Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost.
Tržne poti, distribucija
Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo sodobne trgovske verige, medtem ko imajo neodvisne prodajalne na drobno le še okoli 10 % tržni delež.Večino distribucije in prodaje izdelkov trenutno izvajajo zasebne distribucijske mreže.
Kar zadeva distribucijske mreže, obstajajo uvozna podjetja, ki imajo lastno trgovino ali so pridobila ekskluzivnost za distribucijo tujih blagovnih znamk. Ta podjetja imajo istočasno funkcijo uvoznikov, veletrgovcev, distributerjev in trgovcev na drobno.
Supermarketi v Litvi so omejeni na živilski sektor, kjer si trg delijo različne trgovske verige. Ti supermarketi imajo površino več kot 1.000 m² in se nahajajo v večjih mestih države. Večina izdelkov je uvoženih.
Največji trgovci z živili na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2023) |
|---|---|
| Maxima Lt Uab | 2.285,99 |
| Iki Lietuva Uab | 946,15 |
| Lidl Lietuva Uab | 874,29 |
| Kesko Senukai Lithuania Uab | 763,62 |
| Norfos Mazmena Uab | 652,45 |
| Uab Viada Lt | 609,62 |
| Rimi Lietuva Uab | 434,27 |
Spletna prodaja v Litvi
Po ocenah eCommerce DB, se bo spletna prodaja v Litvi v letu 2024 povečala za 5,1 % in dosegla vrednost 1.016,9 mio USD, kar je približno 940,4 mio EUR.Na litovskem maloprodajnem trgu znaša spletni delež 7,2 %. Po napovedih se bo do leta 2028 povečal na 10,1 %.
Po napovedih analitikov se bo spletna prodaja v Litvi v prihodnjih 5 letih povečevala po 3,8 % povprečni letni stopnji, ter v letu 2028 dosegla vrednost 1.182,5 mio USD ali približno 1,1 mlrd EUR.
Izdelki za zabavo in prosti čas so največji segment litovske spletne prodaje, ki predstavlja 26,7 % prihodkov litovskega trga e-trgovine.
Sledijo:
- elektronika (20,3 %)
- moda (16,8 %)
- pohištvo in oprema za dom (11,7 %)
- izdelki za osebno nego (9,5 %)
- DIY – naredi si sam izdelki (9,1 %)
- živila (5,9 %).
Največje spletne trgovine v Litvi po prodaji v letu 2023
- pigu.lt (130 mio USD ali 120,2 mio EUR)
- senukai.lt (66 mio USD ali 61 mio EUR)
- barbora.lt (66 mio USD ali 61 mio EUR)
- eurovaistine.lt (46 mio USD ali 42,5 mio EUR)
- varle.lt (43 mio USD ali 39,8 mio EUR)
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Litvi plačilni pogoji in roki odvisni od medsebojne pogodbe in zaupanja med poslovnima partnerjema.V začetku poslovanja je priporočljivo avansno plačilo ali vsaj delno predplačilo. V uporabi so tudi vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil, kot so garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso.
Po direktivi EU 2011/7/EU, ki se v Litvi uporablja od leta 2013, najdaljši rok plačila ne sme presegati 60 dni. Običajni plačilni rok je 30 dni, a je odvisen od posameznih sektorjev. Daljši plačilni roki od 30 - 60 dni se pogosteje uporabljajo v podjetjih javnega sektorja.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Transportni sektor je eden najpomembnejših stebrov litovskega gospodarstva, saj ustvari 14 % BDP, od tega ustvari 7 % BDP samo cestni promet. To je 2 krat več od evropskega povprečja, kaže študija centralne banke Litve.
Litva se nahaja v osrčju Evrope in ima dobre povezave do drugih evropskih mest.
Po vstopu v EU je Litva postala vodilna sila evropskega cestnega transporta. Ceste so v Litvi dobro razvite in so najboljše v regiji.
V Litvi so 4 mednarodna letališča, med njimi je nepomembnejše letališče Vilnius.
Pomorski promet ima v Litvi pomembno vlogo. Pristanišče Klaipeda je že več let zapored največje tovorno pristanišče v Baltski regiji.
Litva si prizadeva, da bi bilo pristanišče Klaipeda vključeno v TEN-T in železniške povezave z Ukrajino. Odcep hitre evropske tirne železnice do Klaipede bi izboljšal prometne in logistične povezave v srednji in vzhodni Evropi z ustvarjanjem novih tovornih koridorjev z Ukrajino. Hitra železniška proga evropskega tira do Klaipede bi bistveno spremenila litovski prometni sistem. Ustvarila bi obetavno alternativo cestnemu prometu in pripomogla k hitrejši diverzifikaciji dejavnosti morskega pristanišča Klaipeda.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- business-baltics.com/lithuania - poslovni imenik podjetij v Litvi
- info.lt - litovski poslovni imenik
- visalietuva.lt - litovski poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- Enterprise Lithuania
- Invest Lithuania
- My Government
- Centre of Registers
- Association of Lithuanian Chambers of commerce, Industry and Crafts
- Ministry of the Economy and Innovation of the Republic of Lithuania
- Bank of Lithuania
- Statistics Lithuania
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Viri:
- Factiva
- EIU
- eCommerce DB
- ELTA
Posodobljeno september 2024.
Poglejte si tudi:
- Predstavitev države
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
