Litva

Prodaja v Litvo

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

Potrošniške preference Litovcev se razlikujejo glede na dohodek, starost in družbeno skupino. Za premožnejše potrošnike sta pomembna elementa nakupne odločitve blagovna znamka in kakovost, medtem ko je cena kazalnik kakovosti. Večina potrošnikov pa je cenovno občutljivih, saj kupna moč ni tako visoka kot v večini držav Evropske unije.

Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev. Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost.
 

Tržne poti, distribucija

Po podatkih litovskega ministrstva za gospodarstvo predstavlja trgovina na drobno in debelo 18,2 % celotnega gospodarstva v Litvi. Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo veliki hipermarketi, med katerimi ima Maxima 50 % tržni delež. Neodvisne prodajalne na drobno imajo približno 10 % tržni delež.

Lidl Lietuva je v letu 2018 investiral 47 mio EUR v širitev in odprl 11 novih prodajaln. Maxima jih je odprla 5, Iki, ki spada v nemško skupino Rewe, je odprl 3 nove trgovine, švedska skupina Rimi pa 1. Večino distribucije in prodaje blaga izvajajo zasebna distribucijska omrežja. V njem delujejo uvozna podjetja, ki imajo lastno trgovino ali pa so si pridobila ekskluzivnost za distribucijo tuje blagovne znamke. Te družbe imajo hkrati funkcijo uvoznikov, trgovcev na debelo, distributerjev in trgovcev na drobno.

Na trgu obstaja nekaj franšiznih prodajaln, priljubljene pa so tudi trgovine "cash & carry", katerih glavna ciljna skupina so predvsem mali, tradicionalni trgovci na drobno.

Vrednost litovske spletne maloprodaje je v letu 2017 dosegla 497,4 mio EUR in bo po napovedih do leta 2022 rasla po 12,2 % povprečni letni stopnji. V Litvi je bilo leta 2017 1,41 mio spletnih nakupovalcev, njihovo število pa naj bi se do leta 2022 povečalo na 1,85 mio. Tuje spletne trgovine imajo v državi 36 % tržni delež.
 
Največji trgovci na drobno po prihodkih: 
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2017)
Maxima Lt Uab 1.598,94
Palink Uab 672,19
Kesko Senukai Lithuania Uab 414,53
Norfos Mazmena Uab 384,34
Rimi Lietuva Uab 327,49
Lidl Lietuva Uab 323,53
Gintarine Vaistine Uab 273,59
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Litvi plačilni pogoji in roki odvisni od medsebojne pogodbe in zaupanja med poslovnima partnerjema. V začetku poslovanja je priporočljivo avansno plačilo ali vsaj delno predplačilo. V uporabi so tudi vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil, kot so garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso.

Po direktivi EU 2011/7/EU, ki se je v Litvi uporabljala od leta 2013, najdaljši rok plačila ne sme presegati 60 dni. Običajni plačilni rok je 30 dni, a je odvisen od posameznih sektorjev. Daljši plačilni roki od 30 - 60 dni se pogosteje uporabljajo v podjetjih javnega sektorja.
 
Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport

Svetovni gospodarski forum (WEF) uvršča Litvo na 47. mesto z vidika razvitosti infrastrukture in logističnih storitev. Litva se nahaja v osrčju Evrope in ima dobre povezave do drugih evropskih mest. 

V Litvi so 4 mednarodna letališča, med njimi je nepomembnejše letališče Vilnius. Ceste so v Litvi dobro razvite in so najboljše v regiji. Litva ima več kot 71.000 km cest, od tega jih je 91 % asfaltiranih. Prevoz blaga po cesti je učinkovit in ga je mogoče opraviti v vseh smereh. EU je Litvo priznala za glavno prometno središče v regiji.

Leto 2017 je bilo za litovski prometni sektor rekordno. Letni statistični podatki kažejo močno rast v vseh segmentih. Stopnje rasti so bile najvišje v zadnjih nekaj letih. Največ se je povečal cestni transport in sicer za 13,4 %. Železniški transport se je povečal za 10,5 %, pomorski za 7,6 % in letalski transport za 9,6 %.
 
Več:  

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 
 
Posodobljeno februar 2019.