Litva 
Prodaja v Litvo
Kako prodajati v Litvo?
Gospodarska politika vlade
Litovska gospodarska politika vlade temelji na več strateško usmerjenih prioritetah, ki podpirajo izboljšanje blaginje, krepitev obrambe, energetsko samostojnost in trajnostno rast.Vojaška poraba in krepitev blaginje prebivalcev bosta ostali ključni prednostni nalogi državnega proračuna Litve za leto 2025. Vlada načrtuje, da bo v letu 2025 za obrambo namenila najmanj 3 % BDP, v bližnji prihodnosti pa želi ta delež dvigniti na 3,5 %.
Vlada načrtuje zvišanje otroških dodatkov ter izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev in izobraževanja. Davčna politika bi se lahko preoblikovala v smeri progresivne obdavčitve, hkrati pa vlada predvideva razveljavitev popolne liberalizacije trga električne energije, ki jo je uvedla prejšnja oblast.
Vladni cilj je trajnostna fiskalna politika z izboljšanjem učinkovitosti javne porabe, spremenjeno davčno politiko in spodbujanjem formalne gospodarske aktivnosti, da bi ohranila stabilno rast in fiskalno vzdržnost.
Del prihodkov državnega proračuna za leto 2025 je namenjen izpolnjevanju zavez vlade o indeksaciji pokojnin, zvišanju plač učiteljev in kritju stroškov javnega dolga.
Vlada krepi energijsko varnost in podnebno transformacijo, z vlaganjem v obnovljive vire energije, energetsko neodvisnost in zmanjševanje emisij.
Odstop premierja in celotne vlade prinaša politično negotovost, a ključne razvojne usmeritve bodo verjetno ostale nespremenjene.
Posodobljeno: avgust 2025.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Potrošniške preference Litovcev se razlikujejo glede na dohodek, starost in družbeno skupino. Za premožnejše potrošnike sta pomembna elementa nakupne odločitve, blagovna znamka in kakovost, pri čemer je cena kazalnik kakovosti.Čeprav se je zaradi gospodarske rasti povečalo zaupanje potrošnikov in poraba gospodinjstev, je večina potrošnikov cenovno občutljivih, saj kupna moč ni tako visoka kot v večini držav EU.
Potrošniki v Litvi se vedno bolj zanimajo za nove trende na področju zdravja in prehrane, povečujejo se njihova pričakovanja glede prodajnih in poprodajnih storitev.
Litovski potrošniki menijo, da je tuje blago sinonim za visoko kakovost.
Tržne poti, distribucija
Uvoz izdelkov na trg poteka predvsem prek pogodb z agenti, distributerji ali neposredno s trgovci na drobno, brez posebnih zakonov, ki bi urejali odnose med tujimi podjetji in lokalnimi partnerji, saj so evropski predpisi integrirani v nacionalno zakonodajo.Na litovskem maloprodajnem trgu prevladujejo sodobne trgovske verige, medtem ko imajo neodvisne prodajalne na drobno le še okoli 10 % tržni delež.
Večino distribucije in prodaje izdelkov trenutno izvajajo zasebne distribucijske mreže.
Kar zadeva distribucijske mreže, obstajajo uvozna podjetja, ki imajo lastno trgovino ali so pridobila ekskluzivnost za distribucijo tujih blagovnih znamk. Ta podjetja imajo istočasno funkcijo uvoznikov, veletrgovcev, distributerjev in trgovcev na drobno.
Supermarketi v Litvi so omejeni na živilski sektor, kjer si trg delijo različne trgovske verige. Ti supermarketi imajo površino nad 1.000 m² in se nahajajo v večjih mestih države. Večina izdelkov je uvoženih. Lokalne tržnice ostajajo priljubljene med prebivalci.
Po podatkih litovske državne podatkovne agencije se je promet maloprodajnega trga v juniju 2025 povečal za 4,9 % na letni ravni. Promet podjetij, ki prodajajo živilske izdelke, se je povečal za 1,1 %, podjetij z neživilskimi izdelki pa za 14,7 %.
Maxima LT, veriga supermarketov, ki jo upravlja Maxima Group, je največja maloprodajna skupina v Litvi. Po državi ima trenutno 242 trgovin. Mxima LT je tudi največji delodajalec v državi.
Največji trgovci z živili na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| Maxima Lt Uab | 2.285,99 |
| Iki Lietuva Uab | 946,15 |
| Lidl Lietuva Uab | 923,39 |
| Norfos Mazmena Uab | 835,97 |
| Kesko Senukai Lithuania Uab | 763,62 |
| Rimi Lietuva Uab | 497,08 |
| Depo Diy Lt Uab | 208,41 |
Spletna prodaja v Litvi
V letu 2024 je spletna prodaja v Litvi dosegla precejšnjo rast, ki so jo spodbudili naraščajoča digitalna infrastruktura, široka dostopnost interneta in mobilnih naprav ter povečano zaupanje potrošnikov v spletne nakupe.Po podatkih Evropske komisije, ki redno spremlja statistiko e-trgovine v EU, je Litva vodilna država glede odstotka podjetij, ki prejemajo elektronska naročila prek spletnih strani in aplikacij. 36,89 % litovskih podjetij izvaja spletno prodajo.
Po podatkih Mordor Intelligence je litovski trg e-trgovine v letu 2025 ocenjen na 3,18 mlrd USD ali približno 2,94 mlrd EUR.
Razvoj infrastrukture, kot so pakirni avtomati, širitev 5G omrežja in logistika hladne verige, izboljšuje dostavo tudi izven večjih mest. Litovska pošta načrtuje postavitev 700 paketomatov v predmestnih in podeželskih območij do leta 2029.
Med kategorijami izdelkov vodi segment mode in oblačil s 27 % tržnim deležem v letu 2024. Segment hrane in pijače beleži najhitrejšo rast zaradi izboljšav logistike hladne verige in naraščajoče potrebe po priročnosti.
Litovski trg e-trgovine je dinamična kombinacija domačih in mednarodnih konkurentov. Največji domači ponudniki so Pigu.lt, Vinded, Senukai.lt, Varle.lt in Barbora.lt, med mednarodnimi ponudniki pa prevladujeta Amazon in AliExpress.
Analitiki Mordor intelligence napovedujejo, da bo litovski trg e-trgovine v obdobju 2025-2030 rasel s povprečno letno stopnjo 15,46 % in v letu 2030 dosegel vrednost 6,54 mlrd USD ali približno 6,04 mlrd EUR.
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Tako kot v večini zahodnih držav so tudi v Litvi plačilni pogoji in roki odvisni od medsebojne pogodbe in zaupanja med poslovnima partnerjema.V začetku poslovanja je priporočljivo avansno plačilo ali vsaj delno predplačilo. V uporabi so tudi vsi standardni instrumenti zavarovanja plačil, kot so garancije, zavarovanje terjatev, nepreklicni dokumentarni akreditiv in dokumentarni inkaso.
Po direktivi EU 2011/7/EU, ki se v Litvi uporablja od leta 2013, najdaljši rok plačila ne sme presegati 60 dni. Običajni plačilni rok je 30 dni, a je odvisen od posameznih sektorjev. Daljši plačilni roki od 30 - 60 dni se pogosteje uporabljajo v podjetjih javnega sektorja.
CENTROlink je plačilni sistem, ki ga je razvila in upravlja Banka Litva in zagotavlja dostop do enotnega območja plačil v evrih (SEPA). Ponudniki plačilnih storitev (PSP), ki sodelujejo v sistemu CENTROlink, lahko svojim strankam ponudijo vse SEPA plačilne storitve: kreditna nakazila (SCT), direktne bremenitve (SDD Core) in takojšnja plačila (SCT Inst).
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Litva je pomemben člen v globalnih logističnih verigah, saj povezuje trge Zahodne Evrope, Skandinavije, Rusije in držav Skupnosti neodvisnih držav (CIS), pri čemer izkorišča svoje članstvo v schengenskem območju in odprte meje s Poljsko in Latvijo.
Transportni sektor je eden najpomembnejših stebrov litovskega gospodarstva, saj ustvari približno 14 % BDP, od tega ustvari 7 % BDP samo cestni promet. To je 2 krat več od evropskega povprečja, kaže študija centralne banke Litve.
Po vstopu v EU je Litva postala vodilna sila evropskega cestnega transporta. Ceste so v Litvi dobro razvite in so najboljše v regiji. Leta 2024 je cestni transport predstavljal približno 79 % celotnega tovora (138 mio ton). Skupna dolžina cestne mreže znaša 84.000 km.
V Litvi so 4 mednarodna letališča, med njimi je nepomembnejše letališče Vilnius.
Pomorski promet ima v Litvi pomembno vlogo. Pristanišče Klaipeda je že več let zapored največje tovorno pristanišče v Baltski regiji. Letna zmogljivost pretovora tovora pristanišča presega 65 mio ton.
Litva si prizadeva, da bi bilo pristanišče Klaipeda vključeno v TEN-T in železniške povezave z Ukrajino. Odcep hitre evropske tirne železnice do Klaipede bi izboljšal prometne in logistične povezave v srednji in vzhodni Evropi z ustvarjanjem novih tovornih koridorjev z Ukrajino. Hitra železniška proga evropskega tira do Klaipede bi bistveno spremenila litovski prometni sistem. Ustvarila bi obetavno alternativo cestnemu prometu in pripomogla k hitrejši diverzifikaciji dejavnosti morskega pristanišča Klaipeda.
Litva si prizadeva za razvoj multimodalnega transporta, ki vključuje kombinacijo različnih načinov prevoza, kot so ceste, železnice in pomorski promet. Ministrstvo za promet in komunikacije se osredotoča na razvoj javnih logističnih centrov, ki bodo služili kot ključne točke za pretovarjanje in distribucijo blaga ter izboljšali logistično infrastrukturo v državi.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- business-baltics.com/lithuania - poslovni imenik podjetij v Litvi
- info.lt - litovski poslovni imenik
- visalietuva.lt - litovski poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- Invest Lithuania
- My Government
- Centre of Registers
- Association of Lithuanian Chambers of commerce, Industry and Crafts
- Ministry of the Economy and Innovation of the Republic of Lithuania
- Bank of Lithuania
- Statistics Lithuania
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- Lloyds Bank
- Mordor Intelligence
- OSP
- Ministrstvo za promet in komunikacije (sumin.lrv.lt)
- LRT.lt
Poglejte si tudi:
- Predstavitev države
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
