Hrvaška

Predstavitev gospodarstva Hrvaške

Predstavitev države

 
Uradni naziv Republika Hrvatska / Republika Hrvaška
Mednarodna oznaka HR/HRV
Glavno mesto Zagreb
Velikost (km2) 56.414
Prebivalci (mio) 3,9
Uradni jezik Hrvaški. Več o poslovnem sporazumevanju  
Vera Rimo-katoliki (86,3 %), pravoslavci (4,4 %)
Denarna enota Evro (EUR)
Čas GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas  
Klicna številka +385



 

Prebivalstvo Hrvaške


Hrvaška ima 3,9 milijonov prebivalcev.

 

Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Zagreb 793.000
Split 178.000
Rijeka 129.000
Osijek 108.000
Zadar 71.000
Slavonski Brod 61.000

 

Politični sistem

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1990 in spremenjeni l. 1992, 2000 in 2001

Zakonodajna oblast:

Parlament (Hrvatski sabor) je enodomni in šteje 151 poslancev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile decembra 2019 in januarja 2020 (predsedniške) ter 05. julija 2020 (parlamentarne). 

Vodstvo države:

Zadnje predsedniške volitve so potekale 22.12.2019 in 5.1.2020. V drugem krogu sta se za zmago potegovala Kolinda Grabar-Kitarović in Zoran Milanović, ki je na koncu zmagal z 52,73 % glasov.

Predsednik države: Zoran Milanović (od 18.2.2020)

Izvršilna oblast:

Vlado imenuje predsednik države in potrdi parlament. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 5. julija 2020, je prepričljivo zmagala Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) aktualnega predsednika vlade Andreja Plenkovića. 

Premier: Andrej Plenković (od 19.10.2016)


Hrvaška  je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund),  IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), NATO in EU (European Union).
 

Vir: EIU; Factiva, januar 2024
 

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020

  2024* 2023* 2022 2021 2020
 Število prebivalcev (v mio): 3,8 3,8 3,9 3,9 4,0
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / 72++ 72 72
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 78,8 74,9 67,4 58,2 50,5
 BDP per capita (v EUR): 20.559 19.503 17.500 15.016 12.477
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 162,2 155,1 146,9 115,0 101,0
 BDP per capita (PPP, v EUR): 42.331 40.390 38.123 29.639 24.939
 Rast BDP (v %): 2,3 1,7 6,3 13,1 -8,6
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 6,0 6,4 6,8 8,1 9,0
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 3,6 7,4 10,7 2,7 0,0
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -43,4 -41,6 -38,4 -26,2 -20,9
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 23,3 22,1 20,4 14,8 12,0
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 3,0 -7,0 25,4 36,3 -23,2
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 3,3 -2,5 25,0 17,6 -12,4
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 3,5 3,7 0,1
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 4.277,2+ 4.451,3 3.100,1 2.639,8
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 2.825,1+ 2.950,6 2.357,9 1.584,7
Stopnja tveganja države (op): / 34 36 36 37
Razred tveganja (op): / B B B B
Enostavnost poslovanja**: / / / / 51



Opombe:

(op):  Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.                                                                                                     
(*)   EIU napoved                                                                                                  
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190                                                                                                          
(+)  Podatki se nanašajo na obdobje jan-nov (posodobljeno februar 2024).                                                                                                 
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.                                                                                                     
(/)  Podatek ni na voljo.                  
                                                                                    
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.

 

Delo na Hrvaškem


Ker je Hrvaška članica EU, državljani EU za delo na Hrvaškem ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Tuji državljani izven EU pa potrebujejo delovno dovoljenje ter dovoljenje za bivanje v državi.

Visoka stopnja brezposelnosti, neenakomeren regionalni razvoj in majhen pritok investicij, otežujejo iskanje novih zaposlitev, tudi za tujce.

Največ možnosti za zaposlitev imajo usposobljeni strokovnjaki z znanjem hrvaškega in angleškega jezika.

Največ zaposlitvenih priložnosti je v sektorjih kmetijstva, turizma in nekaterih storitvenih dejavnosti, kjer iščejo predvsem inženirje, arhitekte in IT strokovnjake.
 

Povprečna in minimalna bruto plača


Minimalna bruto mesečna plača na Hrvaškem v Q1 2024 znaša 840 EUR na mesec, kar je 140 EUR več kot v obdobju Q3 2023.

Po podatkih hrvaškega statističnega urada, je povprečna mesečna neto plača novembra 2023 znašala 1.208 EUR, kar je 9,8 % realno več kot v enakem obdobju lani.

Povprečna mesečna bruto plača je novembra 2023 znašala 1.679 EUR.


 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2022 2023* 2024*
Rast zasebne potrošnje 1,0 1,4 2,3
Rast javne potrošnje 3,0 3,0 1,8
Rast investicij 5,0 4,0 3,5


(*) EIU/IMF napoved.
 

Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

  • Hrvaška je v letu 2022 izvozila za 15,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 31,1 mlrd EUR. 
  • Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -16,0 mlrd EUR. 
  • V letu 2022 je Hrvaška največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, les ter farmacevtske izdelke.
  • Največ so v letu 2022 izvozili v Italijo (12,1 % od celotnega izvoza), sledijo Slovenija (2. mesto), Madžarska, Nemčija in Bosna in Hercegovina.
  • Hrvaška je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
  • Največ so v letu 2022 uvozili iz Italije (13,6 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Slovenija (3. mesto), ZDA in Madžarska.


 

Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2022 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2022 % od celote
Mineralna goriva, olja 25,7 Mineralna goriva, olja 19,5
Stroji, jedrski reaktorji 7,5 Električna in elektronska oprema 8,3
Električna in elektronska oprema 7,1 Stroji, jedrski reaktorji 6,8
Vozila 5,7 Les in lesni izdelki 5,7
Farmacevtski izdelki 3,9 Farmacevtski izdelki 4,2
 
Vodilni uvozni trgi 2022 % od celote Vodilni izvozni trgi 2022 % od celote
Italija 13,6 Italija 12,1
Nemčija 12,3 Slovenija (2. mesto) 11,4
Slovenija (3. mesto) 10,6 Madžarska 11,2
ZDA 7,5 Nemčija 11,0
Madžarska 7,2 Bosna in Hercegovina 10,5


Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

  • Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem so v letu 2021 znašale 33,0 mlrd EUR.
  • Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 3,9 %.
  • Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2021 znašale 5,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 2,8 %.

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2021 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 

Največji vlagatelji na Hrvaško

 
Države vlagateljice mio EUR
Avstrija 5.660
Luksemburg 3.463
Madžarska 3.261
Nizozemska 3.102
Italija 2.747
Nemčija 2.183
Slovenija 1.076
Švica 803
Belgija 470
Združeno kraljestvo 463
 
Podjetje Država
Cornaz Ag-Holding Švica
Raiffeisen-Landesbanken-Holding Gmbh Avstrija
Cimos D.D. Slovenija
América Móvil, S.A.B. De C.V. Mehika
Sutivan Investments Anstalt Lihtenštajn
Adecco Group Ag Švica
Wiener Städtische Wechselseitiger Versicherungsverein - Vermögensverwaltung - Vienna Insur Avstrija
Zaic - A Limited Združeno kraljestvo
 

 
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
 

Pogosta vprašanja vezana na hrvaški trg

 

Kakšne so poslovne priložnosti na Hrvaškem?

Najbolj obetavni sektorji za naložbe na Hrvaškem so turizem, telekomunikacije, farmacija in zdravstvo ter bančništvo.

Sektorji, ki ponujajo veliko poslovnih priložnosti so predvsem kibernetska varnost, pametne tehnologije, obnovljivi viri energije in medicinski turizem.


Priložnosti na hrvaškem trgu
 

Kako prodajati preko spleta na Hrvaško?

Hrvaška e-trgovina se je močno povečala, potem ko je država leta 2013 postala članica EU, večji zagon je dobila tudi med pandemijo Covid-19.

Po napovedih analitikov bo e-trgovina na Hrvaškem do leta 2025 presegla vrednost 1 mlrd EUR.

Spletna prodaja na Hrvaškem
 
 

Kolikšen je davek na dodano vrednost na Hrvaškem?

Standardna stopnja je 25 %, znižani stopnji sta 13 % in 5 %. Stopnja 0 velja od oktobra 2022 za sončne panele. 

 
Davek na dodano vrednost na Hrvaškem
 

Kako ustanoviti d.o.o. na Hrvaškem?


Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.
 
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem


 

Poglejte si tudi: