Hrvaška 
Predstavitev gospodarstva Hrvaške
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Hrvatska / Republika Hrvaška |
| Mednarodna oznaka | HR/HRV |
| Glavno mesto | Zagreb |
| Velikost (km2) | 56.414 |
| Prebivalci (mio) | 4 |
| Uradni jezik | Hrvaški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (86,3 %), pravoslavci (4,4 %) |
| Denarna enota | Hrvaška kuna (HRK) |
| Čas | GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +385 |
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Zagreb | 698.966 |
| Split | 176.314 |
| Rijeka | 141.172 |
| Osijek | 88.140 |
| Zadar | 71.258 |
| Slavonski Brod | 60.742 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1990 in spremenjeni l. 1992, 2000 in 2001 |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament (Hrvatski sabor) je enodomni in šteje 151 poslancev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile decembra 2019 in januarja 2020 (predsedniške) ter 05. julija 2020 (parlamentarne). |
|
Vodstvo države: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 22.12.2019 in 5.1.2020. V drugem krogu sta se za zmago potegovala Kolinda Grabar-Kitarović in Zoran Milanović, ki je na koncu zmagal z 52,73 % glasov. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado imenuje predsednik države in potrdi parlament. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 5. julija 2020, je prepričljivo zmagala Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) aktualnega predsednika vlade Andreja Plenkovića. |
Hrvaška je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), NATO in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, februar 2022
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019
| 2023* | 2022* | 2021 | 2020 | 2019 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 4,0 | 4,0 | 4,0 | 4,0 | 4,1 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 72 | 72 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 62,6 | 57,9 | 53,6 | 49,3 | 54,2 |
| BDP per capita (v EUR): | 15.835 | 14.562 | 13.366 | 12.189 | 13.344 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 122,1 | 114,7 | 105,5 | 99,4 | 108,7 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 30.916 | 28.827 | 26.306 | 24.587 | 26.736 |
| Rast BDP (v %): | 4,0 | 5,8 | 6,3 | -8,0 | 2,9 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 7,6 | 8,0 | 8,4 | 9,0 | 7,8 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,1 | 2,0 | 2,0 | 0,1 | 0,8 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -30,0 | -27,7 | -23,5 | -20,8 | -23,3 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 14,2 | 13,5 | 12,7 | 12,2 | 12,9 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 8,9 | 16,8 | 15,0 | -25,0 | 6,8 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 9,7 | 16,3 | 9,0 | -13,8 | 6,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 1,2 | 1,1 | 1,2 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 607,0+ | 3.142,1 | 2.639,8 | 2.894,9 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 401,4+ | 2.354,7 | 1.584,7 | 1.724,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 36 | 36 | 37 | 36 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Povprečna in minimalna bruto plača
Povprečna mesečna bruto plača na Hrvaškem je novembra 2021 znašala 9.915 HRK ali približno 1.318,46 EUR.
Minimalna bruto mesečna plača se je na Hrvaškem v januarju 2022 povišala na 4.687,50 HRK ali približno 623,32 EUR.
Vrednosti HRK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2021 | 2022* | 2023* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 2,5 | 3,9 | 2,5 |
| Rast javne potrošnje | 0,3 | 2,0 | 0,5 |
| Rast investicij | 3,5 | 7,0 | 3,9 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2020 znašal -9,7 mlrd EUR. V l. 2020 je Hrvaška izvozila za 11,1 mlrd EUR, uvozila pa za 20,8 mlrd EUR. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške sta Italija in Nemčija. V Italijo so v letu 2020 izvozili za 12,5 % , v Nemčijo pa 12,8 % celotnega izvoza. Poleg Italije in Nemčije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še Slovenija, BiH in Madžarska. Največ je Hrvaška v letu 2020 uvozila iz Nemčije (15,3 % celotnega uvoza). Pri uvozu so poleg Nemčije pomembne še Italija, Slovenija, Madžarska in Avstrija. Iz Slovenije so v letu 2020 uvozili 11,3 % celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, farmacevtske izdelke in vozila. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša električna in elektronska oprema, mineralna goriva, stroji, farmacevtski izdelki ter les in lesni izdelki.
Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2020 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Stroji, jedrski reaktorji | 9,7 | Električna in elektronska oprema | 9,1 |
| Električna in elektronska oprema | 8,7 | Mineralna goriva, olja | 9,1 |
| Mineralna goriva, olja | 8,6 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,0 |
| Farmacevtski izdelki | 6,8 | Farmacevtski izdelki | 6,8 |
| Vozila | 6,8 | Les in lesni izdelki | 5,3 |
| Vodilni uvozni trgi 2020 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2020 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Nemčija | 15,3 | Nemčija | 12,8 |
| Italija | 12,3 | Italija | 12,5 |
| Slovenija (3. mesto) | 11,3 | Slovenija (3. mesto) | 10,3 |
| Madžarska | 7,8 | Bosna in Hercegovina | 8,6 |
| Avstrija | 6,6 | Madžarska | 7,2 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) naHrvaškem so v letu 2018 znašale 27,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,2 %. Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2018 znašale 5,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,3 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2019 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Vir: Factiva; ITC, september 2021.
Struktura tujih neposrednih investicij
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020
| Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Avstrija | 2.466,5 |
| ZDA | 1.959,8 |
| Nemčija | 1.678,4 |
| Nizozemska | 1.016,1 |
| Italija | 774,5 |
| Druge države | 6.391,0 |
| Skupaj | 14.286,3 |
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
| Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Nepremičnine | 4.571,8 |
| Obnovljivi viri energije | 2.142,6 |
| Hoteli in turizem | 1.252,8 |
| Transport | 787,9 |
| Finančne storitve | 735,6 |
| Drugi sektorji | 4.795,7 |
| Skupaj | 14.286,3 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020
| Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
|---|---|
| Poseidon Group | 336,1 |
| Globe Trade Centre (GTC) | 311,5 |
| Hrvatski Telekom | 173,3 |
| Splitska Banka | 120,4 |
| Logwin AG (Thiel Logistik) | 107,0 |
| Intereuropa | 77,8 |
| Mercator-H (Mercator Hrvatska) | 65,9 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
Poglejte si tudi:
Poslovno sodelovanje s Slovenijo
