Hrvaška

Predstavitev gospodarstva Hrvaške

Predstavitev države

Uradni naziv Republika Hrvatska / Republika Hrvaška
Mednarodna oznaka HR/HRV
Glavno mesto Zagreb
Velikost (km2) 56.414
Prebivalci (mio) 4
Uradni jezik Hrvaški. Več o poslovnem sporazumevanju  
Vera Rimo-katoliki (86,3 %), pravoslavci (4,4 %)
Denarna enota Hrvaška kuna (HRK)
Čas GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas  
Klicna številka +385


Večja mesta

Večja mesta Število prebivalcev 
Zagreb 698.966
Split 176.314
Rijeka 141.172
Osijek 88.140
Zadar 71.258
Slavonski Brod 60.742

 

Politični sistem

Politični sistem:

Demokratična republika

Pravni sistem:

Temelji na ustavi iz l. 1990 in spremenjeni l. 1992, 2000 in 2001

Zakonodajna oblast:

Parlament (Hrvatski sabor) je enodomni in šteje 151 poslancev.

Volitve:

Zadnje volitve so bile decembra 2019 in januarja 2020 (predsedniške) ter 05. julija 2020 (parlamentarne). 

Vodstvo države:

Zadnje predsedniške volitve so potekale 22.12.2019 in 5.1.2020. V drugem krogu sta se za zmago potegovala Kolinda Grabar-Kitarović in Zoran Milanović, ki je na koncu zmagal z 52,73 % glasov.

Predsednik države: Zoran Milanović (od 18.2.2020)

Izvršilna oblast:

Vlado imenuje predsednik države in potrdi parlament. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 5. julija 2020, je prepričljivo zmagala Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) aktualnega predsednika vlade Andreja Plenkovića. 

Premier: Andrej Plenković (HDZ)


Hrvaška  je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund),  IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), NATO in EU (European Union).
 

Vir: EIU; Factiva, februar 2022

Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.

Statistični indikatorji za obdobje 2023-2019

  2023* 2022* 2021 2020 2019
 Število prebivalcev (v mio): 4,0 4,0 4,0 4,0 4,1
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): / / / 72 72
 BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 62,6 57,9 53,6 49,3 54,2
 BDP per capita (v EUR): 15.835 14.562 13.366 12.189 13.344
 BDP (PPP, v mlrd EUR): 122,1 114,7 105,5 99,4 108,7
 BDP per capita (PPP, v EUR): 30.916 28.827 26.306 24.587 26.736
 Rast BDP (v %): 4,0 5,8 6,3 -8,0 2,9
 Stopnja nezaposlenosti (v %): 7,6 8,0 8,4 9,0 7,8
 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,1 2,0 2,0 0,1 0,8
Uvoz blaga (v mlrd EUR): -30,0 -27,7 -23,5 -20,8 -23,3
Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 14,2 13,5 12,7 12,2 12,9
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): 8,9 16,8 15,0 -25,0 6,8
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): 9,7 16,3 9,0 -13,8 6,3
Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): / / 1,2 1,1 1,2
Slovenski izvoz (v mio EUR): / 607,0+ 3.142,1 2.639,8 2.894,9
Slovenski uvoz (v mio EUR): / 401,4+ 2.354,7 1.584,7 1.724,7
Stopnja tveganja države (op): / 36 36 37 36
Razred tveganja (op): / B B B B



Opombe:

(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-feb 2022 (posodobljeno maj 2022).
(/)  Podatek ni na voljo.

Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021.

 

 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.
 

Povprečna in minimalna bruto plača


Povprečna mesečna bruto plača na Hrvaškem je novembra 2021 znašala 9.915 HRK ali približno  1.318,46 EUR. 

Minimalna bruto mesečna plača se je na Hrvaškem v januarju 2022 povišala na 4.687,50 HRK ali približno 623,32 EUR.

Vrednosti HRK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2021
 

Gibanje potrošnje (v odstotkih)

  2021 2022* 2023*
Rast zasebne potrošnje 2,5 3,9 2,5
Rast javne potrošnje 0,3 2,0 0,5
Rast investicij 3,5 7,0 3,9


(*) EIU/IMF napoved.
 

Vir: EIU, IMF; Factiva, marec 2022.

 

Zunanja trgovina

 

Gibanje izvoza in uvoza

Hrvaški primanjkljaj v blagovni menjavi je v l. 2020 znašal -9,7 mlrd EUR. V l. 2020 je Hrvaška izvozila za 11,1 mlrd EUR, uvozila pa za 20,8 mlrd EUR. Najpomembnejši trgovinski partnerici Hrvaške sta Italija in Nemčija. V Italijo so v letu 2020 izvozili za 12,5 % , v Nemčijo pa 12,8 % celotnega izvoza. Poleg Italije in Nemčije so pomembni izvozni trgi za Hrvaško še Slovenija, BiH in Madžarska. Največ je Hrvaška v letu 2020 uvozila iz Nemčije (15,3 % celotnega uvoza). Pri uvozu so poleg Nemčije pomembne še Italija, Slovenija, Madžarska in Avstrija. Iz Slovenije so v letu 2020 uvozili 11,3 % celotnega uvoza. Hrvaška največ uvaža stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, farmacevtske izdelke in vozila. Med izvoznimi blagovnimi skupinami so najpomembnejša električna in elektronska oprema, mineralna goriva, stroji, farmacevtski izdelki ter les in lesni izdelki.
 

Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2018 - 2023 (grafični prikaz)


(*) EIU/IMF napoved.
 

Glavni izvozni/uvozni trgi

Glavne uvozne blagovne skupine 2020 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2020 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 9,7 Električna in elektronska oprema 9,1
Električna in elektronska oprema 8,7 Mineralna goriva, olja 9,1
Mineralna goriva, olja 8,6 Stroji, jedrski reaktorji 8,0
Farmacevtski izdelki 6,8 Farmacevtski izdelki 6,8
Vozila 6,8 Les in lesni izdelki 5,3
 
Vodilni uvozni trgi 2020 % od celote Vodilni izvozni trgi 2020 % od celote
Nemčija 15,3 Nemčija 12,8
Italija 12,3 Italija 12,5
Slovenija (3. mesto) 11,3 Slovenija (3. mesto) 10,3
Madžarska 7,8 Bosna in Hercegovina 8,6
Avstrija 6,6 Madžarska 7,2

Vir: Factiva; ITC, junij 2021.
 
 

Tuje neposredne investicije

 

Gibanje tujih neposrednih investicij 

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) naHrvaškem so v letu 2018 znašale 27,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 8,2 %. Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2018 znašale 5,6 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,3 %.
 
 

Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2019 - 2022 (grafični prikaz)

 
(*) EIU napoved.
 
Vir: Factiva; ITC, september 2021.

 
Struktura tujih neposrednih investicij

 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 14,3 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je Avstrija, sledita pa ji ZDA in Nemčija. Največ investicij je na področju nepremičnin in obnovljivih virov energije.
 
 
Struktura vhodnih TNI po državah vlagateljicah v obdobju 2003-2020

Država vlagateljica Obseg investicij
(v mio EUR)
Avstrija 2.466,5
ZDA 1.959,8
Nemčija 1.678,4
Nizozemska 1.016,1
Italija 774,5
Druge države 6.391,0
Skupaj 14.286,3
 
 
Struktura vhodnih TNI po panogah v obdobju 2003-2020
 
Panoga Obseg investicij
(v mio EUR)
Nepremičnine 4.571,8
Obnovljivi viri energije 2.142,6
Hoteli in turizem 1.252,8
Transport 787,9
Finančne storitve 735,6
Drugi sektorji 4.795,7
Skupaj 14.286,3
 
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Poseidon Group 336,1
Globe Trade Centre (GTC) 311,5
Hrvatski Telekom 173,3
Splitska Banka 120,4
Logwin AG (Thiel Logistik) 107,0
Intereuropa 77,8
Mercator-H (Mercator Hrvatska) 65,9

 
 
 
Vir: FDI Intelligence, september 2020.

 

Poglejte si tudi:

Gospodarske panoge

Poslovno sodelovanje s Slovenijo