Hrvaška 
Predstavitev gospodarstva Hrvaške
| Predstavitev gospodarstva |
|---|
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Hrvatska / Republika Hrvaška |
| Mednarodna oznaka | HR/HRV |
| Glavno mesto | Zagreb |
| Velikost (km2) | 56.414 |
| Prebivalci (mio) | 3,8 |
| Uradni jezik | Hrvaški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (86,3 %), pravoslavci (4,4 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +385 |
Prebivalstvo Hrvaške
Hrvaška ima 3,8 milijonov prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Zagreb | 684.000 |
| Split | 178.000 |
| Rijeka | 129.000 |
| Osijek | 108.000 |
| Zadar | 71.000 |
| Slavonski Brod | 61.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1990 in spremenjeni l. 1992, 2000 in 2001 |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament (Hrvatski sabor) je enodomni in šteje 151 poslancev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile decembra 2019 in januarja 2020 (predsedniške) ter 17. aprila 2024 (parlamentarne). |
|
Vodstvo države: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 22.12.2019 in 5.1.2020. V drugem krogu sta se za zmago potegovala Kolinda Grabar-Kitarović in Zoran Milanović, ki je na koncu zmagal z 52,73 % glasov. Naslednje predsedniške volitve bodo potekale decembra 2024. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado imenuje predsednik države in potrdi parlament. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 17. aprila 2024, je zmagala desnosredinska HDZ pod vodstvom Andreja Plenkovića, ki je osvojila 61 sedežev v parlamentu. Stranka SDP je dobila 42 sedežev. Premier: Andrej Plenković (od 19.10.2016) |
Hrvaška je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), NATO in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, november 2024
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Ekonomski kazalniki za obdobje 2025-2021
| 2025* | 2024* | 2023 | 2022 | 2021 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 3,8 | 3,8 | 3,8 | 3,9 | 3,9 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | / | 71 | 69 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 85,4 | 81,5 | 75,9 | 68,1 | 58,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 22.299 | 21.239 | 19.742 | 17.648 | 15.068 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 169,5 | 162,1 | 153,7 | 148,1 | 115,8 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 44.262 | 42.266 | 39.982 | 38.396 | 29.853 |
| Rast BDP (v %): | 2,7 | 3,0 | 2,8 | 6,3 | 13,8 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 5,5 | 5,8 | 6,2 | 6,8 | 8,1 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 2,2 | 3,7 | 8,4 | 10,7 | 2,7 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -39,1 | -36,5 | -36,5 | -38,7 | -26,2 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 20,7 | 19,3 | 19,2 | 20,6 | 14,8 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 2,8 | 1,5 | -2,9 | 27,0 | 32,7 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 2,6 | 1,9 | -5,3 | 26,5 | 17,3 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 2,5 | 3,4 | 3,8 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 3.971,7+ | 4.253,0 | 4.451,3 | 3.100,1 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 2.263,7+ | 2.843,7 | 2.950,6 | 2.357,9 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 34 | 38 | 36 | 36 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 51 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt 2024 (posodobljeno december 2024).
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2024.
Socialni in okoljski kazalniki Hrvaške
Če vas zanima stanje Hrvaške na socialnem, okoljskem in gospodarskem področju, si na tej povezavi oglejte vrsto sestavljenih kazalnikov Evropske komisije, ki so strukturirani glede na 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov in treh prednostnih področij politik Evropske komisije.
Delo na Hrvaškem
Ker je Hrvaška članica EU, državljani EU za delo na Hrvaškem ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Tuji državljani izven EU pa potrebujejo delovno dovoljenje ter dovoljenje za bivanje v državi.
Visoka stopnja brezposelnosti, neenakomeren regionalni razvoj in majhen pritok investicij, otežujejo iskanje novih zaposlitev, tudi za tujce.
Največ možnosti za zaposlitev imajo usposobljeni strokovnjaki z znanjem hrvaškega in angleškega jezika.
Največ zaposlitvenih priložnosti je v sektorjih kmetijstva, turizma in nekaterih storitvenih dejavnosti, kjer iščejo predvsem inženirje, arhitekte in IT strokovnjake.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača na Hrvaškem v Q1 2024 znaša 840 EUR na mesec, kar je 140 EUR več kot v obdobju Q3 2023.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada, je povprečna mesečna neto plača novembra 2023 znašala 1.208 EUR, kar je 9,8 % realno več kot v enakem obdobju lani.
Povprečna mesečna bruto plača je novembra 2023 znašala 1.679 EUR.
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2023 | 2024* | 2025* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,4 | 3,9 | 2,6 |
| Rast javne potrošnje | 1,8 | 1,5 | 2,0 |
| Rast investicij | 4,0 | 2,7 | 3,6 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2024.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Hrvaška je v letu 2023 izvozila za 22,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 41,6 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -19,4 mlrd EUR.
- V letu 2023 je Hrvaška največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, les ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2023 izvozili v Nemčijo (12,1 % od celotnega izvoza), sledijo Italija, Slovenija, Bosna in Hercegovina in Madžarska.
- Hrvaška je v letu 2023 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, vozila, električno in elektronsko opremo ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2023 uvozili iz Italije (14,3 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Slovenija, Madžarska in Avstrija.
Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2021 - 2026 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2023 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 16,4 | Mineralna goriva, olja | 12,1 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 8,6 | Električna in elektronska oprema | 9,5 |
| Vozila | 8,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 8,1 |
| Električna in elektronska oprema | 8,0 | Les in lesni izdelki | 4,8 |
| Farmacevtski izdelki | 4,3 | Farmacevtski izdelki | 4,7 |
| Vodilni uvozni trgi 2023 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2023 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 14,3 | Nemčija | 12,1 |
| Nemčija | 14,1 | Italija | 12,1 |
| Slovenija | 11,3 | Slovenija | 11,1 |
| Madžarska | 6,3 | Bosna in Hercegovina | 10,2 |
| Avstrija | 5,5 | Madžarska | 6,8 |
| Slovenija (3. mesto) | 11,3 | Slovenija (3. mesto) | 11,1 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2024.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem so v letu 2022 znašale 36,5 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2018 je znašala 4,2 %.
- Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2022 znašale 6,5 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2018 pa je znašala 5,6 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2022 - 2023 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji na Hrvaško
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Avstrija | 5.660 |
| Luksemburg | 3.463 |
| Madžarska | 3.261 |
| Nizozemska | 3.102 |
| Italija | 2.747 |
| Nemčija | 2.183 |
| Slovenija | 1.076 |
| Švica | 803 |
| Belgija | 470 |
| Združeno kraljestvo | 463 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Cornaz Ag-Holding | Švica |
| Raiffeisen-Landesbanken-Holding Gmbh | Avstrija |
| Cimos D.D. | Slovenija |
| América Móvil, S.A.B. De C.V. | Mehika |
| Sutivan Investments Anstalt | Lihtenštajn |
| Adecco Group Ag | Švica |
| Wiener Städtische Wechselseitiger Versicherungsverein - Vermögensverwaltung - Vienna Insur | Avstrija |
| Zaic - A Limited | Združeno kraljestvo |
Vir: Factiva; ITC, september 2024.
Pogosta vprašanja vezana na hrvaški trg
Kakšne so poslovne priložnosti na Hrvaškem?
Najbolj obetavni sektorji za naložbe na Hrvaškem so turizem, telekomunikacije, farmacija in zdravstvo ter bančništvo.
Sektorji, ki ponujajo veliko poslovnih priložnosti so predvsem kibernetska varnost, pametne tehnologije, obnovljivi viri energije in medicinski turizem.
Kako prodajati preko spleta na Hrvaško?
Hrvaška e-trgovina se je močno povečala, potem ko je država leta 2013 postala članica EU, večji zagon je dobila tudi med pandemijo Covid-19.
Po napovedih analitikov bo e-trgovina na Hrvaškem do leta 2025 presegla vrednost 1 mlrd EUR.
Spletna prodaja na Hrvaškem
Kolikšen je davek na dodano vrednost na Hrvaškem?
Standardna stopnja je 25 %, znižani stopnji sta 13 % in 5 %. Stopnja 0 velja od oktobra 2022 za sončne panele.
Davek na dodano vrednost na Hrvaškem
Kako ustanoviti d.o.o. na Hrvaškem?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem
