Hrvaška 
Predstavitev gospodarstva Hrvaške
Predstavitev države
| Uradni naziv | Republika Hrvatska / Republika Hrvaška |
| Mednarodna oznaka | HR/HRV |
| Glavno mesto | Zagreb |
| Velikost (km2) | 56.414 |
| Prebivalci (mio) | 3,9 |
| Uradni jezik | Hrvaški. Več o poslovnem sporazumevanju |
| Vera | Rimo-katoliki (86,3 %), pravoslavci (4,4 %) |
| Denarna enota | Evro (EUR) |
| Čas | GMT +1, (enako kot v Sloveniji). Poslovni čas |
| Klicna številka | +385 |
Prebivalstvo Hrvaške
Hrvaška ima 3,9 milijonov prebivalcev.
Večja mesta
| Večja mesta | Število prebivalcev |
|---|---|
| Zagreb | 793.000 |
| Split | 178.000 |
| Rijeka | 129.000 |
| Osijek | 108.000 |
| Zadar | 71.000 |
| Slavonski Brod | 61.000 |
Politični sistem
|
Politični sistem: |
Demokratična republika |
|
Pravni sistem: |
Temelji na ustavi iz l. 1990 in spremenjeni l. 1992, 2000 in 2001 |
|
Zakonodajna oblast: |
Parlament (Hrvatski sabor) je enodomni in šteje 151 poslancev. |
|
Volitve: |
Zadnje volitve so bile decembra 2019 in januarja 2020 (predsedniške) ter 05. julija 2020 (parlamentarne). |
|
Vodstvo države: |
Zadnje predsedniške volitve so potekale 22.12.2019 in 5.1.2020. V drugem krogu sta se za zmago potegovala Kolinda Grabar-Kitarović in Zoran Milanović, ki je na koncu zmagal z 52,73 % glasov. |
|
Izvršilna oblast: |
Vlado imenuje predsednik države in potrdi parlament. Na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 5. julija 2020, je prepričljivo zmagala Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) aktualnega predsednika vlade Andreja Plenkovića. |
Hrvaška je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim WTO (World Trade Organization), IMF (International Monetary Fund), IBRD (International Bank for Reconstruction and Development), NATO in EU (European Union).
Vir: EIU; Factiva, januar 2023
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Statistični indikatorji za obdobje 2024-2020
| 2024* | 2023* | 2022 | 2021 | 2020 | |
|---|---|---|---|---|---|
| Število prebivalcev (v mio): | 3,8 | 3,8 | 3,9 | 3,9 | 4,0 |
| Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 72++ | 72 | 72 |
| BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): | 78,8 | 74,9 | 67,4 | 58,2 | 50,5 |
| BDP per capita (v EUR): | 20.559 | 19.503 | 17.500 | 15.016 | 12.477 |
| BDP (PPP, v mlrd EUR): | 162,2 | 155,1 | 146,9 | 115,0 | 101,0 |
| BDP per capita (PPP, v EUR): | 42.331 | 40.390 | 38.123 | 29.639 | 24.939 |
| Rast BDP (v %): | 2,3 | 1,7 | 6,3 | 13,1 | -8,6 |
| Stopnja nezaposlenosti (v %): | 6,0 | 6,4 | 6,8 | 8,1 | 9,0 |
| Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 3,6 | 7,4 | 10,7 | 2,7 | 0,0 |
| Uvoz blaga (v mlrd EUR): | -43,4 | -41,6 | -38,4 | -26,2 | -20,9 |
| Izvoz blaga (v mlrd EUR ): | 23,3 | 22,1 | 20,4 | 14,8 | 12,0 |
| Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 3,0 | -7,0 | 25,4 | 36,3 | -23,2 |
| Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 3,3 | -2,5 | 25,0 | 17,6 | -12,4 |
| Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR): | / | / | 3,5 | 3,7 | 0,1 |
| Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 2.263,6+ | 4.451,3 | 3.100,1 | 2.639,8 |
| Slovenski uvoz (v mio EUR): | / | 1.392,8+ | 2.950,6 | 2.357,9 | 1.584,7 |
| Stopnja tveganja države (op): | / | 34 | 36 | 36 | 37 |
| Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
| Enostavnost poslovanja**: | / | / | / | / | 51 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU napoved
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-jun (posodobljeno september 2023).
(++) Povprečna vrednost za obdobje 2018-2021 po podatkih Svetovne banke.
(/) Podatek ni na voljo.
Napovedi vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Delo na Hrvaškem
Ker je Hrvaška članica EU, državljani EU za delo na Hrvaškem ne potrebujejo posebnih dovoljenj. Tuji državljani izven EU pa potrebujejo delovno dovoljenje ter dovoljenje za bivanje v državi.
Visoka stopnja brezposelnosti, neenakomeren regionalni razvoj in majhen pritok investicij, otežujejo iskanje novih zaposlitev, tudi za tujce.
Največ možnosti za zaposlitev imajo usposobljeni strokovnjaki z znanjem hrvaškega in angleškega jezika.
Največ zaposlitvenih priložnosti je v sektorjih kmetijstva, turizma in nekaterih storitvenih dejavnosti, kjer iščejo predvsem inženirje, arhitekte in IT strokovnjake.
Povprečna in minimalna bruto plača
Minimalna bruto mesečna plača na Hrvaškem od 1. januarja 2023 znaša 700 EUR na mesec, minimalna neto mesečna plača pa 560 EUR.
Po podatkih hrvaškega statističnega urada, je povprečna mesečna bruto plača oktobra 2022 znašala 10.521 HRK ali približno 1.396,3 EUR.
Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so imeli zaposleni v dejavnosti računalniško programiranje, svetovanje in sorodne dejavnosti, in sicer v višini 17.254 HRK (2.289,87 EUR).
Vrednosti HRK so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2022
Gibanje potrošnje (v odstotkih)
| 2022 | 2023* | 2024* | |
|---|---|---|---|
| Rast zasebne potrošnje | 1,0 | 1,4 | 2,3 |
| Rast javne potrošnje | 3,0 | 3,0 | 1,8 |
| Rast investicij | 5,0 | 4,0 | 3,5 |
(*) EIU/IMF napoved.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2023.
Zunanja trgovina
Gibanje izvoza in uvoza
- Hrvaška je v letu 2022 izvozila za 15,1 mlrd EUR blaga, uvozila pa za 31,1 mlrd EUR.
- Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -16,0 mlrd EUR.
- V letu 2022 je Hrvaška največ izvažala nafto in plin, električno in elektronsko opremo, strojno opremo, les ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2022 izvozili v Italijo (12,1 % od celotnega izvoza), sledijo Slovenija (2. mesto), Madžarska, Nemčija in Bosna in Hercegovina.
- Hrvaška je v letu 2022 največ uvažala nafto in plin, strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila ter farmacevtske izdelke.
- Največ so v letu 2022 uvozili iz Italije (13,6 % od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Slovenija (3. mesto), ZDA in Madžarska.
Hrvaška - gibanje izvoza in uvoza blaga 2020 - 2025 (grafični prikaz)
(*) EIU/IMF napoved.
Glavni izvozni/uvozni trgi
| Glavne uvozne blagovne skupine 2022 | % od celote | Glavne izvozne blagovne skupine 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Mineralna goriva, olja | 25,7 | Mineralna goriva, olja | 19,5 |
| Stroji, jedrski reaktorji | 7,5 | Električna in elektronska oprema | 8,3 |
| Električna in elektronska oprema | 7,1 | Stroji, jedrski reaktorji | 6,8 |
| Vozila | 5,7 | Les in lesni izdelki | 5,7 |
| Farmacevtski izdelki | 3,9 | Farmacevtski izdelki | 4,2 |
| Vodilni uvozni trgi 2022 | % od celote | Vodilni izvozni trgi 2022 | % od celote |
|---|---|---|---|
| Italija | 13,6 | Italija | 12,1 |
| Nemčija | 12,3 | Slovenija (2. mesto) | 11,4 |
| Slovenija (3. mesto) | 10,6 | Madžarska | 11,2 |
| ZDA | 7,5 | Nemčija | 11,0 |
| Madžarska | 7,2 | Bosna in Hercegovina | 10,5 |
Vir: Factiva; ITC, junij 2023.
Tuje neposredne investicije
Gibanje tujih neposrednih investicij
- Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Hrvaškem so v letu 2021 znašale 33,0 mlrd EUR.
- Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2017 je znašala 3,9 %.
- Celotne izhodne TNI Hrvaške so v letu 2021 znašale 5,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2017 pa je znašala 2,8 %.
Gibanje vhodnih in izhodnih TNI na Hrvaškem 2021 - 2022 (grafični prikaz)
(*) EIU napoved.
Največji vlagatelji na Hrvaško
| Države vlagateljice | mio EUR |
|---|---|
| Avstrija | 5.660 |
| Luksemburg | 3.463 |
| Madžarska | 3.261 |
| Nizozemska | 3.102 |
| Italija | 2.747 |
| Nemčija | 2.183 |
| Slovenija | 1.076 |
| Švica | 803 |
| Belgija | 470 |
| Združeno kraljestvo | 463 |
| Podjetje | Država |
|---|---|
| Cornaz Ag-Holding | Švica |
| Raiffeisen-Landesbanken-Holding Gmbh | Avstrija |
| Cimos D.D. | Slovenija |
| América Móvil, S.A.B. De C.V. | Mehika |
| Sutivan Investments Anstalt | Lihtenštajn |
| Adecco Group Ag | Švica |
| Wiener Städtische Wechselseitiger Versicherungsverein - Vermögensverwaltung - Vienna Insur | Avstrija |
| Zaic - A Limited | Združeno kraljestvo |
Vir: Factiva; ITC, september 2023.
Pogosta vprašanja vezana na hrvaški trg
Kakšne so poslovne priložnosti na Hrvaškem?
Hrvaška potrebuje stroškovno učinkovito blago in storitve, ki bodo pomagale povečati energetsko neodvisnost ter izboljšati upravljanje in proizvodnjo.
Priložnosti na hrvaškem trgu
Kako prodajati preko spleta na Hrvaško?
Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja na Hrvaškem v prihodnjih 5 letih rasla po 18 % povprečni letni stopnji.
Spletna prodaja na Hrvaškem
Kolikšen je davek na dodano vrednost na Hrvaškem?
Standardna stopnja je 25 %, znižani stopnji sta 13 % in 5 %.
Davek na dodano vrednost na Hrvaškem
Kako ustanoviti d.o.o. na Hrvaškem?
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki.
Postopek ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem
