Hrvaška 
Prodaja na Hrvaško
Kako prodajati na Hrvaško?
Gospodarska politika vlade
Hrvaška vlada pod vodstvom Andreja Plenkovića si bo v že 3. zaporednem mandatu prizadevala za uspešno, vitalno, pravično, trajnostno in suvereno državo, ki ustvarja enake možnosti za vse, ter varuje in spodbuja človekove pravice in svoboščine.Vlada se namerava v prihodnjem desetletju fokusirati na izvajanje demografske revitalizacije, digitalne transformacije, zelenega prehoda in naložb v izobraževanje.
Posodobljeno: avgust 2025.
Trendi obnašanja kupcev in kupna moč
Hrvaški potrošniki so cenovno zelo občutljivi, vendar postaja vse pomembnejši faktor nakupne odločitve tudi trajnost izdelkov.Pri nakupu dajejo prednost lokalnim blagovnim znamkam in niso posebej odprti za nove blagovne znamke, ki vstopajo na trg. Po drugi strani pa pri spletni prodaji dajejo prednost mednarodnim spletnim trgovcem.
Hrvati porabijo skoraj petino svojega proračuna za prehrambne izdelke, kar je najvišja stopnja med državami članicami EU, po drugi strani pa so njihovi stroški za stanovanja manjši od povprečja EU.
Hrvaška beleži izrazito rast kupne moči, ki je v letu 2024 dosegla najvišjo rast med vsemi državami EU. Realni mediani dohodek je zrasel za 21,1 % na 16.277 EUR letno, Hrvaška pa je prehitela več držav in se približuje Estoniji in Češki.
Močna rast bruto plač zaposlenosti in potrošniškega kreditiranja spodbuja dodatno trošenje.
Tržne poti, distribucija
Z več kot 20 % nacionalnega prebivalstva in središčno lokacijo, je Zagreb glavno distribucijsko središče v državi. Pomembni distribucijski mesti sta tudi pristaniški mesti Split in Reka.Geografska lega Hrvaške, dostop do morskih pristanišč in dobro razvit cestni prometni sistem, so Hrvaški omogočili, da je postala regionalni distribucijski center, zlasti v državah na območju nekdanje Jugoslavije.
Hrvaški distribucijski sistem je formaliziran z Zakonom o trgovini, ki ureja dejavnosti trgovcev na debelo in drobno.
Na Hrvaškem je približno 7.500 maloprodajnih mest, vključno s kioski in majhnimi privatnimi trgovinami. Maloprodajni sektor je skoraj v celoti v zasebni lasti.
Po podatkih Hrvaškega statističnega urada se je maloprodajna poraba v juniju 2025 na letni ravni povečala že 27. mesec zapored, in sicer za 7,5 %, kar je precej nad povprečjem EU. Promet v trgovini s hrano, pijačo in tobačnimi izdelki se je povečal za 3,6 %, medtem ko se je promet v neživilski maloprodaji (brez motornih goriv) povečal za 11,5 %.
Tuje trgovske verige, kot so Bipa, DM, Metro, Bauhaus, Kaufland, Lidl in Interspar so največji konkurenti na hrvaškem maloprodajnem trgu.
Največji trgovci na drobno po prihodkih
| Podjetje | Prihodki v mio EUR (2024) |
|---|---|
| Konzum Plus D.O.O. | 2.056,57 |
| Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. | 1.341,05 |
| Spar Hrvatska D.O.O. | 980,65 |
| Plodine D. D. | 856,46 |
| Studenac D.O.O. | 726,03 |
| Tommy D.O.O. | 616,42 |
| Pevex D.D. | 504,32 |
Spletna prodaja na Hrvaškem
Trg e-trgovine je na Hrvaškem še vedno relativno majhen, a vztrajno raste, odkar se je Hrvaška pridružila EU.Pandemija COVID-19 je delovala kot katalizator, ki je pospešil sprejemanje spletnega nakupovanja, saj so trgovci vlagali v digitalne platforme, potrošniki pa so se navadili nakupovanja prek spleta.
Po ocenah Mordor Intelligence naj bi vrednost hrvaškega trga e-trgovine v letu 2025 dosegla 1,05 mlrd USD ali približno 970 mio EUR.
Vladni spodbujevalni ukrepi, predvsem 308 mio EUR posojil in nepovratnih sredstev za digitalizacijo v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, znižujejo ovire za vstop domačih trgovcev na trg.
Zagreb predstavljata približno 40?% transakcij na hrvaškem trgu e-trgovine. Jadranska obala s središči v Splitu, Reki in Dubrovniku, beleži največja sezonska nihanja, saj poletni turizem poveča vrednost nakupovalnih košaric za do 85?%.
Dostavljavci in trgovci so namestili samopostrežne paketomate na trajektnih terminalih in glavnih obalnih prometnih točkah, s čimer so znižali stroške dostav zadnjega kilometra za -22?% in zmanjšali število neuspešnih dostav za -37?%.
30 % hrvaških malih in srednje velikih podjetij prodaja prek spleta, kar presega povprečje EU (18 %).
Število spletnih kupcev je na hrvaškem preseglo 2,9 mio.
Med najbolj priljubljenimi kategorijami so segmenti medijev, elektronike, mode in živil.
40 % kupcev kupuje čezmejno.
Najbolj priljubljeni spletni ponudniki na Hrvaškem so:
- eKupi
- Konzum
- Emmezeta
- notino.hr
- AliExpress
- Amazon
- aboutyou.hr.
Več o spletni prodaji v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo, si lahko preberete na tej povezavi.
Javna naročila
Sejmi
Plačevanje
Hrvaški uvozniki uporabljajo večino standardnih plačilnih metod, ki so na voljo v mednarodni trgovini.Plačilni pogoji se razlikujejo po posameznih panogah in vrednosti naročil.
Običajni plačilni roki so od 30 do 180 dni. Za večja naročila investicijske opreme so pogosto potrebni daljši roki.
Na Hrvaškem se brezgotovinsko poslovanje povečuje, pri čemer večino predstavljajo kartična plačila in kreditna nakazila. Kartična plačila predstavljajo 50 % vseh domačih brezgotovinskih transakcij in 91 % mednarodnih transakcij.
Zakon prepoveduje dodatno zaračunavanje uporabe kreditnih ali debetnih kartic, čeprav nekatera podjetja ponujajo popuste pri plačilu z gotovino.
Več: Plačilni promet – izvozno okno
Transport in logistika
Transportni sektor na Hrvaškem ustvari približno 11 % hrvaškega BDP in zaposluje okoli 10 % celotne delovne sile v državi.Hrvaška je avgusta 2017 sprejela nacionalno strategijo razvoja prometa. Cilji do leta 2030 so zagotoviti trajnosten, donosen in varen promet, ki bo gonilo gospodarskega razvoja in bo povezoval Hrvaško z EU prek prometnih koridorjev.
Cestni promet je prevladujoč način prevoza, saj predstavlja približno 70 % celotnega tovornega in potniškega prometa. V zadnjih 30 letih je Hrvaška investirala skoraj 8,38 mlrd EUR v avtoceste, zaradi česar ima danes eno najbolj kakovostnih cestnih mrež z več kot 1.300 km avtocest.
Hrvaška ima 2.604 kilometrov železniških prog, kar Hrvaško uvršča ob bok razvitim evropskim državam.
V Q1 2025 je s hrvaškimi vlaki potovalo nekaj več kot 6 mio potnikov, kar je 5,3 % več kot v Q1 2024, medtem ko je količina tovora, prepeljanega po železnici, upadla za -25,8 % na 3,2 mio ton.
Znaten upad količine prepeljanega tovora je posledica obsežnih infrastrukturnih del na železniški mreži in pogostih zapor prog. Povečanje cen prevozov je vplivalo tudi na konkurenčnost železniškega prevoza v primerjavi z drugimi načini prevoza.
Hrvaška ima dolgo obalo, pomorski promet pa je pomemben za gospodarstvo, zlasti za turizem in prevoz tovora.
Hrvaška ima 6 pristanišč, odprtih za javni promet, ki so pomembni za nacionalno gospodarstvo: Reka, Zadar, Šibenik, Split, Ploče in Dubrovnik.
Letalski promet je ključnega pomena za povezavo Hrvaške s preostalim svetom.
Hrvaška nadaljuje s širitvijo letaliških zmogljivosti z gradnjo potniških terminalov in izboljšanjem dostopnosti letališč, s ciljem povečanja varnostnih standardov letališč in zračnega prometa.
Hrvaški transportni sektor se bo v prihodnjih letih osredotočal na trajnost, s poudarkom na zmanjšanju emisij CO2 in uporabi alternativnih pogonov.
Digitalizacija bo imela vse pomembnejšo vlogo v sektorju, s poudarkom na pametnih prometnih sistemih in avtomatizaciji.
Več:
Poslovni imeniki in koristne povezave:
- croatiabiz - hrvaški poslovni imenik
- ezilon - poslovni imenik hrvaških podjetij
- business-yellowpages.com/croatia - hrvaške rumene strani
- zutestranice.hr/ - hrvaške rumene strani
- poslovna.hr/ - hrvaški poslovni imenik
Druge koristne povezave:
- PSC Jedinstvena kontaktna točka za usluge
- HITRO.HR - servis Vlade Republike Hrvatske
- HAMAG-BICRO Hrvatska agencija za malo gospodarstvo, inovacije i investicije
- Ministarstvo gospodarstva i održivog razvoja - Zašto investirati u Hrvatsku?
- Croatian Chamber of Economy - Why invest in Croatia?
- Hrvatska gospodarska komora
- Porezna uprava
- Fina - Financijska agencija
- Narodne novine
- e-Građani
Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2024.
Viri:
- Factiva
- Mordor intelligence
- HINA
- Lloyds Bank
- Balkan eCommerce summit
- vlada.gov.hr
Posodobljeno: avgust 2024.
Poglejte si tudi:
- Predstavitev države
- Gospodarske panoge
- Poslovno sodelovanje s Slovenijo
- Dajatve
- Oblike družb
- Poslovni obisk
- Poslovne priložnosti
- Časopisi
- Svetovalec v državi
