Hrvaška

Gospodarska politika vlade

Kratkoročni cilj vlade je spodbuditi hrvaško gospodarstvo, ki ga je močno prizadela pandemija korona virusa. Vlada si bo prizadevala za ohranitev zdravja in delovnih mest državljanov.

Srednjeročno si bo vlada Andreja Plenkovića prizadevala tudi za dvig življenjskega standarda, saj je obljubila, da bo do konca štiriletnega mandata povečala povprečno plačo s sedanjih 6.655 HRK na 7.600 HRK.

Med ključnimi izzivi v prizadevanjih za obnovitev rasti po gospodarski upočasnitvi zaradi pandemije COVID-19, sta tudi spodbujanje poslovne klime in naložb v od turizma odvisno gospodarstvo ter obvladovanje javne porabe.
 
Plenkovićeva vlada v ospredje svojih ciljev postavila tudi zeleni prehod. Hrvaška naj bi do leta 2030 zmanjšala izpuste CO2 za 45 % in do leta 2033 prenehala uporabljati premog. Cilj je tudi, da doseže 29 % obnovljivih virov končne potrošnje do leta 2030 z uporabo lastnega potenciala države.

 
Vir: EIU; Factiva, maj 2022.
 

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč 

Čeprav je Hrvaška druga najbogatejša država na Balkanu, so hrvaški potrošniki cenovno zelo občutljivi. Pri nakupu dajejo prednost lokalnim Čeprav je Hrvaška druga najbogatejša država na Balkanu, so hrvaški potrošniki cenovno zelo občutljivi. Pri nakupu dajejo prednost lokalnim blagovnim znamkam in niso posebej odprti za nove blagovne znamke, ki vstopajo na trg.

Hrvati porabijo skoraj petino svojega proračuna za prehrambne izdelke, kar je najvišja stopnja med državami članicami EU, po drugi strani pa so njihovi stroški za stanovanja manjši od povprečja EU. 
 

Tržne poti, distribucija

Hrvaški distribucijski sistem je formaliziran z zakonom o trgovini, ki ureja dejavnosti trgovcev na debelo in drobno. Glavno mesto Zagreb je z več kot 20 % prebivalstva in osrednjo lokacijo, glavno distribucijsko središče države. Tudi pristaniški mesti Split in Reka sta pomembni distribucijski točki, mesto Osijek pa je največje in najpomembnejše distribucijsko mesto v regiji. Geografska lega Hrvaške, dostop do morskih pristanišč in dobro razvit cestni prometni sistem, so konkurenčne prednosti Hrvaške, ki je regionalna distribucijska točka.

Na Hrvaškem je približno 7.500 prodajnih mest, vključno s kioski in manjšimi lokalnimi trgovinami. V zadnjih letih so bili na novo razviti številni nakupovalni centri, kot so Importanne, King Cross, Kaptol Centar, Avenue Mall, City Centar One, West Gate, Garden Mall in Arena Centar v Zagrebu. Posodobili in na novo zgradili pa so tudi lokalne supermarkete in trgovske verige, kot sta Konzum in Plodine, ter tuje verige, kot so Bipa, DM, Metro, Bauhaus, Kaufland, Lidl in Interspar.

V letu 2021 se je prodaja v modernih trgovskih centrih in verigah povečala za 3 % na 44,4 mlrd HRK (približno 5,89 mlrd EUR). Največji konkurent v segmentu je Konzum, ki je imel v letu 2021 16 % tržni delež glede na vrednost prodaje.
Analitiki napovedujejo, da se bo prodaja v tem segmentu v prihodnjih 5 letih povečevala po 5 % povprečni letni stopnji (oziroma 3 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 57,5 mlrd HRK ali približno 7,63 mlrd EUR.

Prodaja v tradicionalnih trgovinah se je v letu 2021 povečala za 5 % in dosegla vrednost 10,1 mlrd HRK ali približno 1,34 mlrd EUR.
Tisak dd je največji konkurent v tem segmentu in je imel v letu 2021 18 % tržni delež.
Analitiki napovedujejo, da bodo tradicionalni trgovci na Hrvaškem v prihodnjih 5 letih beležili 1 % povprečno letno rast prodaje (oziroma bo prodaja upadala po -1 % ob predpostavki nespremenjenih cen), ki bo v letu 2026 predvidoma dosegla 10,5 mlrd HRK ali približno 1,39 mlrd EUR.

Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2021)
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D.	931,86
Spar Hrvatska D.O.O.	692,95
Plodine D. D.	612,53
Tommy D.O.O.	471,97
Pevex D.D.	322,06
Tisak D.D.	285,46
Dm-Drogerie Markt D.O.O.	275,55

 

Spletna prodaja na Hrvaškem 

Spletna maloprodaja se je na Hrvaškem v letu 2021 povečala za 29 % in dosegla vrednost 4,1 mlrd HRK ali približno 544 mio EUR.

Največji tržni delež imajo trgovci, ki svoje izdelke prodajajo na spletnih tržnicah. Njihov delež je v letu 2021 znašal 52 %.

Spletna trgovina na Hrvaškem je v letu 2021 še naprej pridobivala pomemben vrednostni delež. Čeprav rast ni bila tako visoka kot leta 2020, ko se je vrednost prodaje povečala za več kot polovico, je v letu 2021 še vedno beležila dvomestno rast vrednosti.
Lokalna spletna prodaja je v letu 2021 rasla hitreje od tuje. Hrvaški potrošniki radi podpirajo lokalna podjetja, poleg tega pa so lokalna podjetja precej prilagodljiva glede možnosti plačila. Hrvaški potrošniki so še vedno precej zadržani pri plačilih prek spleta in pomemben del domače spletne prodaje se plača z gotovino ob dostavi.
Trgovci, ki prodajajo svoje izdelke preko spletnih tržnic, še vedno ustvarijo več kot polovico vrednosti spletne prodaje. Priljubljeni spletni tržnici sta baraar.hr in mall.hr. Posledica omejitvenih ukrepov je bil razvoj spletne prodaje lokalnih kmetijskih pridelkov. Pred pandemijo so lokalni kmetje pogosto prodajali svoje pridelke prek neformalnih kanalov, zdaj pa se združujejo in ponujajo svoje izdelke prek spletnih platform. Razlogov za to potezo je bilo več. Nadzor nad neformalnim sektorjem je čedalje večji, med pandemijo pa pridelkov tudi ni bilo tako enostavno prodajati zunaj Hrvaške, zato je bilo lokalnim potrošnikom na voljo več lokalnih pridelkov. Vzpostavljena je bila tudi vladna spletna stran trznica.mps.hr za prodajo kmetijskih pridelkov.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna maloprodaja na Hrvaškem v prihodnjih 5 letih rasla po 18 % povprečni letni stopnji (oziroma 15 % ob predpostavki nespremenjenih cen) ter v letu 2026 dosegla vrednost 9,1 mlrd HRK ali približno 1,2 mlrd EUR.

Spletni ponudniki na Hrvaškem: 
 

• Amazon.com Inc    
• Fliba doo      
• HG Spot Informatika doo 
• Konzum dd
• Pevex dd    
• Profil Klett doo     

 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi.
 

Javna naročila

• portal javnih naročil na Hrvaškem

 

Sejmi

• sejmi na Hrvaškem
• baza sejmov - izvozno okno

 

Plačevanje

Hrvaški uvozniki uporabljajo večino standardnih načinov plačila, ki so na voljo v mednarodni trgovini. Plačilni pogoji se razlikujejo glede na vrsto kupca in njegovo finančno sposobnost. Običajni plačilni roki se gibljejo med 80 in 120 dnevi. Za večja naročila kapitalske opreme so pogosto potrebni daljši roki.


Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika 

Približno polovica vsega transporta na Hrvaškem poteka po cestah. Ker je Hrvaška pomorska država, je drugi največji segment pomorski transport, ki predstavlja skoraj 30 % celotnega sektorja. Vrednost celotnega transportnega sektorja Hrvaške predstavlja približno 8 % BDP, sektor pa zaposluje okoli 7,3 %. vseh zaposlenih v državi.

Hrvaška je avgusta 2017 sprejela nacionalno strategijo razvoja prometa. Cilji do leta 2030 so zagotoviti trajnosten, donosen in varen promet, ki bo gonilo gospodarskega razvoja in bo povezoval Hrvaško z EU prek prometnih koridorjev.

 
Več: 

• PortSEurope
• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• croatiabiz - hrvaški poslovni imenik
• expressbusinessdirectory - hrvaški poslovni imenik
• hrv.bizdirlib - hrvaški poslovni imenik
• ezilon - poslovni imenik hrvaških podjetij
• web.hgk.hr - hrvaški poslovni imeniki in registri
• business-yellowpages.com/croatia - hrvaške rumene strani
• zutestranice.hr/ - hrvaške rumene strani

 

Druge koristne povezave:

• PSC Jedinstvena kontaktna točka za usluge
• HITRO.HR - servis Vlade Republike Hrvatske
• HAMAG-BICRO Hrvatska agencija za malo gospodarstvo, inovacije i investicije
• Ministarstvo gospodarstva i održivog razvoja - Zašto investirati u Hrvatsku?
• Croatian Chamber of Economy - Why invest in Croatia?
• Hrvatska gospodarska komora
• Porezna uprava
• Fina - Financijska agencija
• Narodne novine
• e-Građani

Posodobljeno maj 2022.

_