Hrvaška

Prodaja na Hrvaško

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

 
Čeprav je Hrvaška druga najbogatejša država na Balkanu, so hrvaški potrošniki cenovno zelo občutljivi. Pri nakupu dajejo prednost lokalnim blagovnim znamkam in niso odprti za nove blagovne znamke, ki vstopajo na trg.

Hrvati porabijo kar 30 % svojega proračuna za prehrambne izdelke, kar je najvišja stopnja med državami članicami EU, po drugi strani pa so njihovi stroški za stanovanja manjši od povprečja EU (tretji najnižji po Malti in Litvi).
 

Tržne poti, distribucija

Hrvaški maloprodajni sektor predstavlja okoli 8 % državnega BDP. Na njem deluje okoli 7.500 maloprodajnih mest, vključno s kioski in malimi trgovinicami. Sektor je skoraj v celoti v zasebni lasti.

V zadnjih letih se je na novo razvilo veliko nakupovalnih centrov, kot so Importanne, King Cross, Kaptol Centar, Avenue Mall, City Centar One, West Gate, Garden Mall in Arena Centar v Zagrebu. Prav tako so bili preurejeni ali na novo zgrajeni lokalni supermarketi in trgovske verige Konzum, Dinova-Diona, Prehrana in Plodine. Na trgu so prisotne tudi številne tuje trgovske verige, kot so Billa, DM, Mercatone, Metro, Bauhaus, Baumax, Kaufland, Lidl in Interspar.
 
Prodaja v hrvaških trgovskih verigah z živili je v letu 2019 zrasla za 5 % in dosegla 5,9 mlrd EUR. V letu 2019 je bilo na Hrvaškem, predvsem v večjih mestih, odprtih veliko novih trgovskih centrov. Največjo rast prodaje v letu 2019 je dosegel segment diskontnih trgovcev, ki se mu je prodaja lani povečala kar za 12 %. Po napovedih analitikov se vrednost prodaje v hrvaških trgovskih verigah z živili v prihodnih petih letih ne bo bistveno povečala in bo v letu 2023 ostala na približno enakem nivoju kot leta 2019.
 
Največji konkurent med hrvaškimi trgovskimi verigami z živili je družba Konzum d.d., ki je imela v letu 2019 19 % tržni delež glede na vrednost maloprodaje. Januarja letos je podjetje odprlo nov, 400 m2 velik prodajni center v Zagrebu. Trenutno ima Konzum 170 trgovin v Zagrebu, kjer zaposluje 2.500 delavcev. Skupno ima po vsej Hrvaški 623 prodajnih mest in zaposluje približno 2.130 delavcev. Družba je del skupine Fortenova, naslednika propadlega koncerna Agrokor. Na drugem in tretjem mestu po tržnem deležu sta Lidl Hrvatska in Kaufland, ki sta del nemške skupine Schwarz Group, manjše deleže pa imajo še družbe Plodine, Tomy in Spar. Na vstop na hrvaški trg se pripravlja tudi diskontni trgovec Eurospin, medtem ko je Aldi hrvaški trg že zapustil pred nekaj leti.
 
Vrednost spletne prodaje se je na Hrvaškem v letu 2019 povečala za 13 % in dosegla 280 mio EUR. Po napovedih analitikov naj bi se v prihodnjih petih letih povečevala po 12 % povprečni letni stopnji. Spletna trgovina privlači predvsem mlajše generacije, ki jim tak način nakupovanja najbolj ustreza. Hrvati najraje nakupujejo pri mednarodnih spletnih ponudnikih, kot so eBay, Amazon in Alibaba.
Število spletnih trgovin v državi je pod evropskim povprečjem. Lokalni spletni ponudniki imajo zelo redko strukturiran pristop pri e-trgovini, zato ne zagotavljajo ustreznih pogojev za sodobno in pravilno e-poslovanje. Le redka podjetja na tem področju so izjeme, kot je na primer Agrokor dd.


Največji trgovci na drobno po prihodkih:
 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2019)
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 741,05
Spar Hrvatska D.O.O. 569,78
Plodine D. D. 500,78
Tommy D.O.O. 397,48
Tisak dd 260,54
Muller Trgovina Zagreb D.O.O. 207,86
Studenac Trgovina D.O.O. 202,84
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Hrvaški uvozniki uporabljajo večino standardnih načinov plačila, ki so na voljo v mednarodni trgovini. Plačilni pogoji se razlikujejo glede na vrsto kupca in njegovo finančno sposobnost. Običajni plačilni roki se gibljejo med 80 in 120 dnevi. Za večja naročila kapitalske opreme so pogosto potrebni daljši roki.


Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

Svetovni gospodarski forum (WEF) v svojem poročilu za leto 2019 uvršča Hrvaško na 36. mesto z vidika razvitosti transportne infrastrukture.
 
Približno polovica vsega transporta na Hrvaškem poteka po cestah. Ker je Hrvaška pomorska država, je drugi največji segment pomorski transport, ki predstavlja skoraj 30 % celotnega sektorja. Vrednost celotnega transportnega sektorja Hrvaške predstavlja približno 8 % BDP, sektor pa zaposluje okoli 7,3 %. vseh zaposlenih v državi.

Hrvaška je avgusta 2017 sprejela nacionalno strategijo razvoja prometa. Cilji do leta 2030 so zagotoviti trajnosten, donosen in varen promet, ki bo gonilo gospodarskega razvoja in bo povezoval Hrvaško z EU prek prometnih koridorjev.


 
Več:   

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 
 
Posodobljeno september 2020.

_