Hrvaška

Gospodarska politika vlade

Hrvaška vlada pod vodstvom Andreja Plenkovića si bo v že 3. zaporednem mandatu prizadevala za uspešno, vitalno, pravično, trajnostno in suvereno Hrvaško.

Prednostna naloga vlade bo še naprej graditi Hrvaško kot uspešno, vitalno, pravično, trajnostno in uspešno državo, ki ustvarja enake možnosti za vse, ter varuje in spodbuja človekove pravice in svoboščine.

Vlada se namerava v prihodnjem desetletju fokusirati na izvajanje demografske revitalizacije, digitalne transformacije, zelenega prehoda in naložb v izobraževanje.

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč 

Hrvaški potrošniki so cenovno zelo občutljivi. 
 
Pri nakupu dajejo prednost lokalnim blagovnim znamkam in niso posebej odprti za nove blagovne znamke, ki vstopajo na trg. Po drugi strani pa pri spletni prodaji dajejo prednost mednarodnim spletnim trgovcem.

Hrvati porabijo skoraj petino svojega proračuna za prehrambne izdelke, kar je najvišja stopnja med državami članicami EU, po drugi strani pa so njihovi stroški za stanovanja manjši od povprečja EU. 

 

Tržne poti, distribucija

Z več kot 20 % nacionalnega prebivalstva in središčno lokacijo, je Zagreb glavno distribucijsko središče v državi. Pomembni distribucijski mesti sta tudi pristaniški mesti Split in Reka.
 
Geografska lega Hrvaške, dostop do morskih pristanišč in dobro razvit cestni prometni sistem, so Hrvaški omogočili, da je postala regionalni distribucijski center, zlasti v državah na območju nekdanje Jugoslavije.
 
Hrvaški distribucijski sistem je formaliziran z Zakonom o trgovini, ki ureja dejavnosti trgovcev na debelo in drobno. 

Na Hrvaškem je približno 7.500 maloprodajnih mest, vključno s kioski in majhnimi privatnimi trgovinami. Maloprodajni sektor je skoraj v celoti v zasebni lasti.

Maloprodajni sektor na Hrvaškem hitro raste. V zadnjih letih je bilo na novo zgrajenih ali prenovljenih veliko nakupovalnih centrov.
Prihodek od trgovine na drobno se je v letu 2023 v primerjavi z letom prej realno povečal za 3,7 %.

Tuje trgovske verige, kot so Bipa, DM, Metro, Bauhaus, Kaufland, Lidl in Interspar so največji konkurenti na hrvaškem maloprodajnem trgu. 
 

Največji trgovci na drobno po prihodkih 

Podjetje	Prihodki v mio EUR (2023)
Konzum Plus D.O.O.	1.600,41
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D.	1.127,98
Spar Hrvatska D.O.O.	772,51
Plodine D. D.	721,97
Tommy D.O.O.	650,53
Studenac D.O.O.	481,60
Pevex D.D.	372,10

 

Spletna prodaja na Hrvaškem 

 

• Po podatkih eCommerce DB, se bo vrednost spletne maloprodaje na Hrvaškem v letu 2024 povečala za 5,2 % in dosegla 959,4 mio USD ali približno 887,26 mio EUR. 
• V obdobju 2024-2028 naj bi se spletna prodaja povečevala po 4,5 % povprečni letni stopnji, ter v letu 2028 dosegla vrednost 1.121,2 mio USD ali približno 1.036 mio EUR.
• Spletna prodaja ima na hrvaškem maloprodajnem trgu 7,2 % delež. Po napovedih se bo ta delež do leta 2028 v povprečju povečeval za 8,7 % na leto, ter leta 2028 dosegel 10,1 %. 

 
Segment izdelkov za zabavo in prosti čas je največji segment hrvaškega trga spletne prodaje, saj ustvari 26,2 % celotnih prihodkov hrvaške e-trgovine.
 
Sledijo:
 

• elektronika (20,9 %)
• moda (17,4 %)
• pohištvo in oprema za dom (11,6 %)
• izdelki za osebno nego (9,3 %)
• DIY- naredi si sam izdelki (8,9 %)
• živila (5,7 %).

Največji spletni ponudniki na Hrvaškem v letu 2023, glede na vrednost prodaje 

• Ekupi.hr (59,8 mio USD ali 55,3 mio EUR)
• Notino.hr (59,4 mio USD ali 54,9 mio EUR)
• Aboutyou.hr (54 mio USD ali 49,9 mio EUR)
• Pevex.hr (47 mio USD ali 43,4 mio EUR)
• Konzum.hr (44 mio USD ali 40,7 mio EUR).

 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi.
 

Javna naročila

• portal javnih naročil na Hrvaškem

 

Sejmi

• sejmi na Hrvaškem
• baza sejmov - izvozno okno

 

Plačevanje 

Hrvaški uvozniki uporabljajo večino standardnih plačilnih metod, ki so na voljo v mednarodni trgovini.
 
Plačilni pogoji se razlikujejo po posameznih panogah in vrednosti naročil.
 
Običajni plačilni roki so od 30 do 180 dni. Za večja naročila investicijske opreme so pogosto potrebni daljši roki.



Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika 

Transportni sektor na Hrvaškem ustvari približno 11 % hrvaškega BDP in zaposluje okoli 10 % celotne delovne sile v državi.
 

• Cestni promet je prevladujoč način prevoza, saj predstavlja približno 70 % celotnega tovornega in potniškega prometa.
• Železniški promet ima manjši delež v celotnem prometu, vendar so bile nedavno izvedene naložbe v posodobitev in izboljšanje infrastrukture. 
• Hrvaška ima dolgo obalo, pomorski promet pa je pomemben za gospodarstvo, zlasti za turizem in prevoz tovora. 
• Letalski promet je ključnega pomena za povezavo Hrvaške s preostalim svetom.

Hrvaška je avgusta 2017 sprejela nacionalno strategijo razvoja prometa. Cilji do leta 2030 so zagotoviti trajnosten, donosen in varen promet, ki bo gonilo gospodarskega razvoja in bo povezoval Hrvaško z EU prek prometnih koridorjev.
 
Hrvaški transportni sektor se bo v prihodnjih letih osredotočal na trajnost, s poudarkom na zmanjšanju emisij CO2 in uporabi alternativnih pogonov.
 
Digitalizacija bo imela vse pomembnejšo vlogo v sektorju, s poudarkom na pametnih prometnih sistemih in avtomatizaciji.


 
Več: 

• PortSEurope
• Mednarodni transport – izvozno okno

 

Poslovni imeniki in koristne povezave:

• croatiabiz - hrvaški poslovni imenik
• hrv.bizdirlib - hrvaški poslovni imenik
• ezilon - poslovni imenik hrvaških podjetij
• business-yellowpages.com/croatia - hrvaške rumene strani
• zutestranice.hr/ - hrvaške rumene strani

 

Druge koristne povezave:

• PSC Jedinstvena kontaktna točka za usluge
• HITRO.HR - servis Vlade Republike Hrvatske
• HAMAG-BICRO Hrvatska agencija za malo gospodarstvo, inovacije i investicije
• Ministarstvo gospodarstva i održivog razvoja - Zašto investirati u Hrvatsku?
• Croatian Chamber of Economy - Why invest in Croatia?
• Hrvatska gospodarska komora
• Porezna uprava
• Fina - Financijska agencija
• Narodne novine
• e-Građani

Vrednosti USD so preračunane v EUR po povprečnem letnem deviznem tečaju ECB za leto 2023.


Viri:

• Factiva
• EIU
• HINA
• Lloyds Bank
• eCommerce DB

 

Posodobljeno julij 2024.



Poglejte si tudi: 

• Predstavitev države
• Gospodarske panoge
• Poslovno sodelovanje s Slovenijo
• Dajatve
• Oblike družb
• Poslovni obisk
• Poslovne priložnosti
• Časopisi
• Svetovalec v državi