Hrvaška

Prodaja na Hrvaško

Trendi obnašanja kupcev in kupna moč

 
Čeprav je Hrvaška druga najbogatejša država na Balkanu, so hrvaški potrošniki cenovno zelo občutljivi. Pri nakupu dajejo prednost lokalnim blagovnim znamkam in niso posebej odprti za nove blagovne znamke, ki vstopajo na trg.

Hrvati porabijo kar 18,3 % svojega proračuna za prehrambne izdelke, kar je najvišja stopnja med državami članicami EU, po drugi strani pa so njihovi stroški za stanovanja manjši od povprečja EU (16,2 % v primerjavi s 23,5 %).
 

 

Tržne poti, distribucija

Hrvaški distribucijski sistem je formaliziran z zakonom o trgovini, ki ureja dejavnosti trgovcev na debelo in drobno. Glavno mesto Zagreb je z več kot 20 % prebivalstva in osrednjo lokacijo, glavno distribucijsko središče države. Tudi pristaniški mesti Split in Reka sta pomembni distribucijski točki, mesto Osijek pa je največje in najpomembnejše distribucijsko mesto v regiji. Geografska lega Hrvaške, dostop do morskih pristanišč in dobro razvit cestni prometni sistem, so konkurenčne prednosti Hrvaške, ki je regionalna distribucijska točka.

Na Hrvaškem je približno 7.500 prodajnih mest, vključno s kioski in manjšimi lokalnimi trgovinami. V zadnjih letih so bili na novo razviti številni nakupovalni centri, kot so Importanne, King Cross, Kaptol Centar, Avenue Mall, City Centar One, West Gate, Garden Mall in Arena Centar v Zagrebu. Posodobili in na novo zgradili pa so tudi lokalne  supermarkete in trgovske verige, kot so Konzum, Dinova-Diona, Prehrana, Plodine ter tuje verige, kot so Bipa, DM, Metro, Bauhaus, Kaufland, Lidl in Interspar.

V letu 2020 se je prodaja v trgovskih centrih in verigah zmanjšala za -7 % na 40 mlrd HRK (približno 5,31 mlrd EUR). Najbolj dinamičen segment v letu 2020 je bil segment diskontnih trgovin, ki je lani beležil 5 % rast.  Največji konkurent na maloprodajnem trgu je Konzum, ki je imel v letu 2020 18 % tržni delež glede na vrednost prodaje.

Največji trgovci na drobno po prihodkih:

 
Podjetje Prihodki v mio EUR (2020)
Konzum Plus D.O.O. 918,64
Lidl Hrvatska D.O.O. K.D. 724,42
Spar Hrvatska D.O.O. 549,33
Plodine D. D. 482,80
Tommy D.O.O. 383,22
Pevex D.D. 240,90
Dm-Drogerie Markt D.O.O. 222,39


 

Spletna prodaja na Hrvaškem 


Spletna prodaja se je na Hrvaškem v letu 2020 povečala za 26 % na 2,6 mlrd HRK (približno 350 mio EUR). Največ se je v letu 2020 povečala spletna prodaja hrane in pijače.

Analitiki napovedujejo, da bo spletna trgovina na Hrvaškem v obdobju 2020-2025 rasla po 14 % povprečni letni stopnji (oziroma po 12 % ob predpostavki nespremenjenih cen).

Največji tržni delež imajo neodvisni spletni trgovci, ki prodajajo preko globalnih spletnih platform. Njihov tržni delež je v letu 2020 znašal 49 %.


Kljub velikemu porastu spletne prodaje, ki so ga spodbudili omejitveni ukrepi zaradi pandemije COVID-19, spletna trgovina ni bila pripravljena na povečano povpraševanje. To še posebej velja za dostavne službe, ki so morale hitro prilagoditi svoje storitve, na primer uvesti brezstično dostavo.

Spletni ponudniki na Hrvaškem:
 
  • Amazon.com Inc          
  • Apple Inc           
  • Bauhaus Zagreb kd       
  • Direkt Marketing doo       
  • E Plus doo            
  • Fliba doo           
  • HG Spot Informatika doo    
  • Konzum dd            
  • Lesnina H doo         
  • Planetopija doo        
  • Profil Klett doo         
  • Studio Moderna - TV Prodaja doo

 
Več o spletni prodaji  v tujino in kako vam lahko pri tem pomagamo,  si lahko preberete na tej povezavi.
 

Javna naročila

 

Sejmi

 

Plačevanje

Hrvaški uvozniki uporabljajo večino standardnih načinov plačila, ki so na voljo v mednarodni trgovini. Plačilni pogoji se razlikujejo glede na vrsto kupca in njegovo finančno sposobnost. Običajni plačilni roki se gibljejo med 80 in 120 dnevi. Za večja naročila kapitalske opreme so pogosto potrebni daljši roki.


Več: Plačilni promet – izvozno okno
 
 

Transport in logistika

 
Približno polovica vsega transporta na Hrvaškem poteka po cestah. Ker je Hrvaška pomorska država, je drugi največji segment pomorski transport, ki predstavlja skoraj 30 % celotnega sektorja. Vrednost celotnega transportnega sektorja Hrvaške predstavlja približno 8 % BDP, sektor pa zaposluje okoli 7,3 %. vseh zaposlenih v državi.

Hrvaška je avgusta 2017 sprejela nacionalno strategijo razvoja prometa. Cilji do leta 2030 so zagotoviti trajnosten, donosen in varen promet, ki bo gonilo gospodarskega razvoja in bo povezoval Hrvaško z EU prek prometnih koridorjev.


 
Več:   

Poslovni imeniki in koristne povezave:

 

Druge koristne povezave:



Posodobljeno maj 2021.

_